Objavljamo odziv stroke na priporočila Državnega zbora Ministrstvu za okolje in prostor glede projekta ter na zahtevo trinajstih mestnih svetnikov za sklic izredne seje Mestnega sveta MOL.

»V času mojega vodenja družbe smo odstotek gospodinjstev priklopljenih na kanalizacijo povečali iz 68 % na 88 %, po zaključku velikega kohezijskega projekta pa bo 98 % gospodinjstev v aglomeraciji Ljubljana priklopljenih na kanalizacijo, ukinjenih bo 4.500 greznic, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, na kanalizacijo pa bodo priklopljena tudi gospodinjstva z 11.500 uporabniki, katerih odpadne vode se trenutno čistijo na preobremenjeni čistilni napravi Brod.« Krištof Mlakar, direktor JP Vodovod Kanalizacija Snaga

Večji del ljubljanske občine leži na vodovarstvenem območju, cela Ljubljana pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo. Kanalizacijsko omrežje v Ljubljani, zgrajeno tudi pred več kot 50 leti, se nahaja na vseh vodovarstvenih območjih. Kanalizacijo na ožjem vodovarstvenem območju z režimom varovanja (VVO IIA) imamo v Stegnah (zbiralnik Iskra premera 1400 mm), Glinškovi ploščadi in Saveljski cesti. Na ožjem vodovarstvenem območju z režimom varovanja II A, kjer poteka del trase povezovalnega kanala C0, je gradnja zakonsko dovoljena.

S Centralno čistilno napravo Ljubljana (CČNL) bomo povezali Medvode in Vodice, pod katerima tudi teče podzemna voda, poleg tega bomo zaprli preobremenjeno čistilno napravo Brod in tam uredili zadrževalni bazen. Samo s C0 bomo odpravili 1600 greznic. Na CČNL, ki jo bomo posodobili za izločanje nitratov in fosfatov ter jo povečali, pa bo na novo povezanih 22.500 ljudi. Tako bomo dosegli 98-odstotno priključenost na kanalizacijo.

Namen gradnje kanalizacijskega sistema s povezovalnim kanalom C0 je zaščita podzemne vode čim višje nad Ljubljano

Priprava in izvedba projekta poteka v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo, poleg vseh zakonsko predpisanih postopkov, pa smo naročili tudi strokovna mnenja in študije, ki jih zakonodaja ne zahteva.
Geološki zavod SLO je v Programu zaščite podzemne vode izdelal Analizo tveganja in opredelil dodatne zaščitne ukrepe, ki jih je projektant konkretiziral pri izdelavi projekta za izvedbo.

"Z izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov lahko zagotavljamo, da v primeru poškodb ali nesreč ne bo prišlo do posledic zaradi katerih bi bila ogrožena oskrba z vodo." Geološki zavod Slovenije (Vir: objava na njihovi spletni strani 26. 4. 2018)

"Dejstvo je, da je trasa kanala speljana po ožjem območju strogega varstvenega režima. A tudi precejšen del ljubljanske mestne občine leži na takem območju. Zelo kritične so tudi kmetijske aktivnosti na teh istih območjih", dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev (Vir: Mladina, 9. 8. 2019)

Optimalen izbor trase

Izbrana trasa povezovalnega kanala C0 in tehnične rešitve so optimalne. Preučili smo tudi druge možnosti, ki so se izkazale za tehnično in okoljsko nesprejemljive, poleg tega pa je potrebno poudariti, da bi tudi katerakoli druga trasa kanala C0 prav tako potekala po vodovarstvenih območjih. Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine leži na vodovarstvenem območju, cela Ljubljana pa na napajalnih območjih različnih zajetij za oskrbo s pitno vodo.

"Če bi tako pozornost, kot jo namenjamo kanalu C0, namenili tudi gnojenju in onesnaževanju s pesticidi zemljišč in posevkov tik ob ograjenem delu vodovarstvenega območja neposredno ob zajetjih, bi imeli veliko ve
ji nadzor nad tveganji, kot ga želimo doseči sedaj z obvladovanjem tveganja zaradi kanala C0", dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev (Vir: Mladina, 9. 8. 2019)

Zgodovina projekta

Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja« je bil opredeljen kot eden izmed prednostnih projektov v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za programsko obdobje 2007-2013 za področje varstva okolja ̶ področje voda.
Priprava dokumentacije za dodelitev sredstev iz kohezijskega sklada (programsko obdobje 2007-2013) se je začela leta 2008 v obliki dveh samostojnih in neodvisnih projektov (projekt izgradnje kanalizacije v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v MOL in projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Ljubljana ̶ CČN Ljubljana).
V okviru programskega obdobja 2007-2013 je bil celoten projekt po navodilih Vlade RS razdeljen v dva sklopa:

1. sklop, sestavljen iz dveh faz:

• I. faza: nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana,
• II. faza: izgradnja III. faze CČN Ljubljana z dodatno kapaciteto priključenih enot (končna kapaciteta 555.000 PE) in terciarno stopnjo čiščenja.

2. sklop predstavlja dograditev kanalskega omrežja v aglomeracijah nad 2000 PE v Mestni občini Ljubljana

Aktivnosti v letih 2009-2013

a) priprava projektne dokumentacije za I. fazo (Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja - PGD) in II. fazo (Idejni projekt - IP);
b) priprava investicijske dokumentacije za vsako fazo posebej (Dokument identifikacije investicijskega projekta, Predinvesticijska zasnova);
c) pridobitev pravic za gradnjo in delna pridobitev gradbenih dovoljenj.

Vloga za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU skupaj s študijo izvedljivosti je bila Ministrstvu za okolje in prostor posredovana za vsak projekt posebej.

Za I. fazo (kanal C0) je bila posredovana novembra 2011, maja 2012, novembra 2012 in maja 2013 (štiri različice), za II. fazo (CČN Ljubljana) pa novembra 2012, maja 2013 in avgusta 2013 (tri različice).
V letih 2013 in 2014 so bili zaključeni postopki javnega naročanja za obe fazi in izbrani izvajalci gradbenih del, storitev Inženirja po FIDIC in nadzora po ZGO ter storitev odnosov z javnostmi.
Aprila 2014 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje izdalo Zavrnitev zahtevkov za potrditev pomoči za 11 okoljskih projektov s sredstvi finančne perspektive 2007-2013 zaradi pomanjkanja sredstev. Med temi projekti sta bili tudi vlogi za obe fazi 1. sklopa projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.
Junija 2014 je Vlada RS sprejela tri sklepe: da bo mogoče z izvajanjem projektov začeti takoj po končanem neodvisnem pregledu kakovosti in celovitosti projektov s pomočjo evropske pobude JASPERS, da bo občinam predlagala, naj začnejo z izvajanjem projektov in jih financirajo iz lastnih sredstev, in da bodo zavrnjeni projekti ob izpolnjevanju pogojev prednostno uvrščeni za financiranje iz finančne perspektive 2014-2020.
Na zahtevo JASPERS (sestanek JASPERS, SVRK in MOP januarja 2015) so bile vsebine posameznih sklopov prvotnega projekta združene v skupni, t. i. veliki kohezijski projekt v programskem obdobju 2014-2020; I. in II. fazi projekta se je priključila tudi gradnja manjkajoče kanalizacije v aglomeracijah nad 2000 PE v MOL.

Projekt je sestavljen iz treh delov

Del 1: Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana;
Del 2: Izgradnja III. faze CČN Ljubljana;
Del 3: Dograditev kanalizacije v aglomeracijah nad 2.000 PE v MOL.

V letu 2015 je bila izdelana nova investicijska in kohezijska dokumentacija na osnovi novih smernic za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU.
Dokumentacija poleg tehničnih, finančnih in ekonomskih vsebin obsega tudi okoljska poročila, in sicer Strokovno oceno možnih pomembnih vplivov na okolje, Poročilo o vplivih na okolje (CČNL), Poročilo o vplivu podnebnih sprememb na projekt z oceno občutljivosti in oceno ranljivosti ter oceno tveganja.

Vloga za veliki projekt in kasnejše spremenjene različice (na osnovi pripomb s strani MOP in JASPERS) so bile posredovane v naslednjem zaporedju:

• 23. 12. 2015 je bila na MOP posredovana 1. verzija vloge,
• 26. 2. 2016 je bila na MOP in SVRK posredovana 2. verzija vloge,
• 1. 6. 2016 je bila na MOP in SVRK posredovana 3. verzija vloge,
• 25. 8. 2016 je bila na MOP in SVRK posredovana 4. verzija vloge,
• 18. 10. 2016 je bila na MOP in SVRK posredovana 1. dopolnitev 4. verzije vloge,
• 25. 11. 2016 je bila na MOP in SVRK posredovana 2. dopolnitev 4. verzije vloge.

20. 12. 2016 je JASPERS izdal zaključno poročilo (Action Completion Note), ki je bil pogoj za oddajo vloge v končno odobritev Evropski komisiji (EK).

Evropska komisija in JASPERS sta bila s tem, da trasa kanala poteka prek vodovarstvenega območja, seznanjena iz naslednjih dokumentov:
a) Študije izvedljivosti (del vloge za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU), v kateri je spodnji grafični prikaz

Vodovarstveno območje vodonosnikov Ljubljanskega polja in Barja ter lega aglomeracij.

b) v vlogi za pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada EU je na strani 79 (poglavje F.8.2) zapisano: »Izbira materialov za kanalizacijo je bila prilagojena zahtevam lokacije (vodovarstveni pas) z namenom čim manjše možnosti vdora vode ali iztekanja iz kanalov.«
c) Da so bile evropske institucije (EK, Jaspers, EIB) o tem zanesljivo obveščene, lahko preverite tudi na spletni strani www.eib.org/en/about/accountability/complaints/cases/sg-e-2017-01-jaspers-ljubiljana-wastewater-collection-and-treatment. 

Iz objave na tej spletni strani je razvidno, da sta EK in JASPERS januarja 2017 prejela (in na zahtevo prijavitelja obravnavala kot zaupno) pritožbo, ki se je nanašala na potek trase kanala C0 prek vodovarstvenega območja in geološke prelomnice ter na domnevno kršitev določb vodovarstvene uredbe.
JASPERS, ki je zaključno poročilo o projektu podal decembra 2016, je zadevo ponovno preučil in na zahtevo EK pripravil dodatno poročilo (Post-Submission Appraisal).

JASPERS je v svojem poročilu še posebej preučil pomisleke ljubljanske civilnodružbene organizacije, Evropska komisija (direktorat za okolje) pa je obravnavala pritožbo v luči morebitne kršitve evropske okoljske zakonodaje ter na podlagi petmesečnega preverjanja zaključila, da kršitev ni bilo. Obtožbe so bile s strani evropskih ustanov zavrnjene kot neutemeljene in primer je bil konec junija 2017 zaprt.

Vprašanja v zvezi s povezovalnim kanalom C0 je MOP od Evropske komisije prejel januarja 2017. Vprašanja so se nanašala na umeščanje v prostor, povezavo Vodic na CČN Ljubljana, ČN Vodice, alternativne rešitve za Vodice, povezavo Medvod in Vodic in zaprtje manjših ČN. Odgovori so bili poslani Vesni Kolar Planinšič, vodji sektorja za Strateško presojo vplivov na okolje MOP.

Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko je v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad marca 2017 Evropski komisiji poslala vlogo za potrditev projekta.

Dodatna vprašanja s strani Evropske komisije (DG ENV in DG REGIO) smo prejeli februarja, aprila in junija 2017.

14. 8. 2017 je Evropska komisija izdala odločbo o pomoči projektu in s tem odobrila financiranje v višini 81 milijonov evrov.

Pogodbe z izvajalci, izbranimi v letu 2013, so bile podpisane novembra 2017, izvajalci pa uvedeni v delo decembra 2017.

Povezovalni kanal C0

Umeščanje v prostor
Trasa povezovalnega kanala C0 je od prvotne ideje začrtana preko vodovarstvenega območja in do sedaj ni bila problematizirana.

Idejne rešitve za potek trase povezovalnega kanala C0 so v 80. letih prejšnjega stoletja pripravili strokovnjaki, ki so se močno zavedali pomembnosti zaščite vodnih virov in so dobro poznali dinamiko podzemnih vod na Ljubljanskem polju, saj je že v tistem času veljal občinski odlok o varstvu virov pitne vode. Vodovarstvena območja se raztezajo praktično na celotnem severnem delu Ljubljane, tudi pod naseljenimi območji, zato se jim pri izgradnji kanalizacije ni mogoče izogniti.
Trasa povezovalnega kanala C0 je bila začrtana že v letu 1991 sprejetih dopolnilih Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000. V tem času je bil župan MOL Jože Strgar, direktor javnega podjetja Vodovod Kanalizacija pa Anton Kranjc.

V letu 2002, v času županovanja Viktorije Potočnik, je Mestna občina Ljubljana na osnovi novih strokovnih podlag sprejela dokument z nazivom Prostorska zasnova MOL, ki je na strateški ravni opredelil nadaljnji razvoj v prostoru. V strokovnih podlagah in dokumentu je grafično prikazan razvoj kanalizacijskega sistema, kjer je razvidna tudi trasa kanala na območju med Brodom in Ježico.

 
Prostorska zasnova, strokovna podlaga za Občinski prostorski plan, potrjena na 39. seji Mestnega sveta dne 10. 6. 2002

Kronološki pregled

Leta 2005 se je začela izdelava novih prostorskih dokumentov; Strategije prostorskega razvoja občine (SPR MOL) in Prostorskega reda občine (PR MOL). Kot osnova za pripravo dokumentov je služila Prostorska zasnova MOL, ki pa jo je bilo treba aktualizirati glede na nove sprejete pravne podlage in nova dejstva.
V letu 2007 je bila izdelana strokovna podlaga Zasnova komunalnega urejanja kompleksnih posegov v prostor na območju MOL. Strokovno podlago je po naročilu MOL izdelal LUZ d.d. in je natančno opredelila traso zbirnega kanala C0.
Med leti 2006 in 2010 je potekala priprava novega Občinskega prostorskega načrta MOL (OPN MOL). V smernicah in strokovnih podlagah s področja odvajanja odpadnih voda je bila vseskozi jasno začrtana dograditev kanalizacijskih zbiralnikov centralnega kanalizacijskega sistema, med drugim tudi kanalizacijskega zbiralnika C0.
V fazi priprave so bili izvedeni javna predstavitev, javna razprava in zbiranje pripomb javnosti prek spleta, pisno ali osebno pri pristojnem oddelku MOL. V skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) je bil Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL - Strateški del, in Odlok o občinskem prostorskem načrtu MOL - Izvedbeni del, 10.7.2010 skupaj z Okoljskim poročilom potrjen na Mestnem svetu (Ur. l. RS št. 78/2010). Pridobljena so bila vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora in izdan Sklep o usklajenosti (Sklepa št. 35016-34/2007 in 35001-2/2007) ter Odločba o sprejemljivosti vplivov plana na okolje (Odločbi MOP št. 35409-91/2008 in 354-09-230/2005).

Mestna občina Ljubljana je doslej trikrat spreminjala in dopolnjevala OPN MOL ID in pri tem ohranjala rešitve za kanal C0. Na vse spremembe in dopolnitve so bila vedno pridobljena vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora.

Načrtovana trasa povezovalnega kanala C0 v OPN MOL je v veliki meri zasnovana podobno kot prvotno načrtovana trasa, seveda z upoštevanjem:
a) pogojev umeščanja gospodarske javne infrastrukture v prostor ̶ trasa na javni površini (pot) in
b) Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je na novo določila lokacijo predvidenega »nalivalnega polja« in predstavlja rezervacijo v prostoru, ki je kategoriziran kot vodovarstveno območje 1, vendar je v tem trenutku brez omejitev za obstoječe dejavnosti v prostoru, saj se aktivnosti ne izvajajo.

Aktualna načrtovana trasa kanala C0 je bila potrjena s sprejemom OPN MOL leta 2010. Grafični pregledovalnik omogoča vpogled v parcelo z vidnim zemljiškim katastrom (digitalnim katastrskim načrtom), torej na parcelo natančno. Trasa se ni spreminjala, ampak je v vseh spremembah OPN enaka in je bila tudi osnova za izdelavo nadaljnje projektne dokumentacije PGD, ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Občinski prostorski načrt - izvedbeni del, potrjen na Mestnem svetu 5.7.2010

Okoljski vidik na nivoju prostorskih planov

Načrtovana trasa kanala C0 je bila v postopku sprejemanja OPN MOL preverjena tudi z okoljskega vidika, upoštevajoč Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ki je bila sprejeta v letu 2004 in je nadomestila občinski Odlok o varovanju virov pitne vode v MOL iz leta 1988.

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, s prikazom kanala C0, 2004-2015 (Ur.l.RS št. 120/04, 7/06, 1/12, 44/12 in 48/15)  in 2015 (Ur.l.RS št. 43/15)

Za Občinski prostorski načrt, sprejet leta 2010, in spremembe v letu 2017 je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje (postopek CPVO), ki je vključevala tudi obveščanje in sodelovanje javnosti. Izdelano je bilo Okoljsko poročilo, ki je bilo v javni razgrnitvi, nato pa posredovano v pregled in potrditev na MOP. Postopek sprejemanja v letu 2010 je objavljen na spletnem naslovu www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/ljubljana-zate/pregled-vseh-projektov/obcinski-prostorski-nacrt-izvedbeni-del/.
Okoljsko poročilo v sklopu sprememb in dopolnitev OPN MOL v letu 2017 je dostopno na spletnem naslovu www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/spremembe-in-dopolnitve-obcinskega-prostorskega-nacrta-mol/okoljsko-porocilo/
Za del kanala C0 med Sneberji in Ježico, ki prečka vodovarstveno območje IIA, je bil potrjen in sprejet Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kanalizacijski zbiralnik C0 od Ježice do Sneberij (Ur.l. RS 110/2008). V sklopu priprave OPPN-ja so bile pridobljene smernice in mnenje s področja upravljanja z vodami, izvedena je bila javna razgrnitev in več javnih predstavitev. MOP v postopku OPPN-ja ni zahteval celovite presoje vplivov na okolje, kar posledično pomeni, da na tem območju ni nobenega predvidenega posega (projekta), ki bi sam zahteval presojo vplivov pred izdajo gradbenega dovoljenja. Torej je MOP že sam posredno odločil, da presoja za kanal C0 ni potrebna ne na nivoju umeščanja v prostor ne na nivoju pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Kljub vsem že predhodno opravljenim preveritvam umeščanja v prostor je bil povezovalni kanal C0 ponovno presojan v sklopu velikega kohezijskega projekta na osnovi analize stroškov izgradnje, stroškov obratovanja, vplivov na okolje in vplivov podnebnih sprememb v okviru Vloge in Študije izvedljivosti.

Opcijske analize

Mnenje predsednice Društva vodarjev dr. Lidije Globevnik, o povezovalnem kanalu C0: "Glede trase, gradnje in prihodnjega delovanja kanala C0 nimam pripomb, ki bi se nanašale na okoljsko problematiko. Tehnične rešitve so podobne, če ne enake vsem rešitvam in postopkom, ki jih strokovne institucije izvajajo pri takih projektih na vodovarstvenih območjih." (Vir: Mladina, 9. 8. 2019)

Rekonstrukcija in povečanje čistilne naprave Brod

V opcijski analizi Študije izvedljivosti je bila, kot alternativa povezovalnemu kanalu C0, analizirana rekonstrukcija in povečanje čistilne naprave (ČN) Brod, ki pa se je pokazala kot manj primerna predvsem z okoljskega vidika. Lokacija ČN Brod je sicer formalno na VVO IIB, od meje z VVO IIA pa je v resnici oddaljena manj kot 100 m.
JASPERS je v zaključnem poročilu pri pregledu opcijske analize v komentarju zapisal, da je presoja potekala na osnovi ekonomskih in okoljskih meril ter z upoštevanjem vplivov podnebnih sprememb. Izmed vseh kriterijev je izpostavil okoljski vidik, saj večje čistilne naprave delujejo bolj stabilno in zanesljivo, imajo zahtevano višjo stopnja čiščenja pri odstranjevanja dušika in fosforja ter morajo dosegati višje učinke čiščenja, zato ima povezovanje kanalizacije na eno večjo čistilno napravo prednost pred več manjšimi čistilnimi napravami.
Druge trase
Primernejše trase in boljše rešitve od izbranih ne obstajajo. Vse trase bi potekale po vodovarstvenih območjih. Dejstvo je, da večji del ljubljanske občine (severna, zahodna, osrednja in južna Ljubljana) leži na vodovarstvenem območju.
Predlagana trasa kanala je bila izbrana na osnovi tehničnih zakonitosti, ki jih je treba upoštevati pri gradnji kanalizacije (teren, gravitacija). Kanalizacije ne moreš graditi kjer koli, treba je upoštevati niz pogojev.

Celovška cesta

Gradnja kanala na Celovški cesti je tehnično nesprejemljiva in praktično nemogoča.
Omejitev za izbiro trase po Celovški cesti je več: tu je do 30 m višinske razlike (in vemo, da voda ne teče navzgor), obstoječa kanalizacija ne omogoča priključitve naselij ob levem bregu reke Save na kanalizacijo po Celovški cesti. Tudi če bi bil to edini zadržek, bi to zahtevalo rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije, saj dodatno omejitev predstavlja obremenjenost zbiralnikov centralnega kanalizacijskega sistema (ne samo kanala po Celovški cesti, temveč po celotni trasi do CČN Ljubljana), ki nima dodatnih prostih kapacitet za priključitev dodatnega območja, saj to ni bilo nikoli načrtovano in upoštevano. To bi zahtevalo tudi rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije velikega obsega (zbiralniki premera več kot 1000 mm v dolžini nekaj kilometrov). S širitvijo kanalske mreže v sklopu opremljanja aglomeracij bo obstoječe omrežje že tako dodatno obremenjeno. Poleg tega je tudi Celovška cesta na vodovarstvenem območju – enako kot vse mogoče variante.

Nemška cesta

Tudi Nemška cesta leži na vodovarstvenem območju (VVO IIA) in je še bližje vodnjakom pitne vode, deloma meji celo na VVO I.

Kanalizacija na vodovarstvenih območjih v Mestni občini Ljubljana

 

Kanalizacija na vodovarstvenih območjih v Mestni občini Ljubljana z vrisano traso povezovalnega kanala C0

Gradbena dovoljenja

Simon Zajc, minister za okolje in prostor o gradbenih dovoljenih in ustavitvi gradnje: »Če se bo gradnja morebiti izvajala, kjer ni gradbenih dvoljenj, jo bo naša inšpekcija ustavila. Tam, kjer so pravnomočna gradbena dovoljenja, pa inšpekcija ne more ustavljati gradnje.« (izjava v Državnem zboru, 22. 11. 2019, predvajana na TV SLO, 24. 11. 2019)

Ob uvedbi v delo so bila izvajalcem predana do takrat pridobljena gradbena dovoljenja (dve) in projektna dokumentacija na nivoju PGD, št. 50-1689-00-2012, Hidroinženiring d.o.o. Do zdaj je pridobljenih skupaj pet pravnomočnih gradbenih dovoljenj, na eno je vložena pritožba. Za gradnjo na dveh parcelah, kjer investitor še ni pridobil pravico graditi, se bo pridobivalo sedmo gradbeno dovoljenje. Dolžina tega odseka je 88 metrov (od skupaj 12,1 km). 

GRADBENA DOVOLJENJA ZA KANAL C0
faza/ del	datum GD	pravnomočnost	št. GD	projektant	št. projekta	datum projekta
1. DEL	12.03.2014	10.06.2014	351-2245/2013-35	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	avgust 2013, dopolnitev november 2013
2. DEL	29.11.2016	4.01.2017	351-204/2016-38	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	januar 2016, dopolnitve februar, april, junij, november 2016
3. DEL	9.08.2018	5.10.2018	351-1140/2018-7	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	april 2018
4. DEL	18.01.2019	25.01.2019	351-2786/2018-9	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	november  2018, dopolnitev december 2018
5. DEL	7.05.2019	NI	351-91/2019-11	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	december 2018, dopolnitev april 2019
6. DEL	18.09.2019	16.10.2019	351-1714/2019-7	HIDROINŽENIRING, d.o.o., Slovenčeva 95, 1000 Ljubljana	50-1689-00-2012	junij 2019, dopolnitev avgust 2019

 
.
Celotna trasa povezovalnega kanala CO, z vrisanim delom, kjer gradbena dovoljenja še niso pridobljena (majhna rdeča pika na sredini trase, levo od napisa CO RJ 144)

Pravnomočno gradbeno dovoljenje imamo za 98 odstotkov trase; skupna dolžina kanala C0 je 12,1 km. Pravica za gradnjo še ni pridobljena na dolžini 150 m, od tega 6 m na odseku Brod-Ježica.

Prenovitev/sprememba gradbenega dovoljenja

Gradbeno dovoljenje (GD) je bilo pridobljeno že aprila leta 2014, ko predhodni postopek sploh še ni bil uveden v naš pravni red. To gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno skladno s takratno pozitivno zakonodajo, torej z vsemi soglasji (pozitivnimi) na PGD projekt. Med najvažnejšimi soglasji je vodno soglasje, ki ga je izdal ARSO, Urada za vode. Pomembni sta tudi naravovarstveno ter kulturnovarstveno soglasje, še pomembnejše pa je dejstvo, da nobeno od naštetih (in tudi drugih pridobljenih soglasij) ni postavljalo nobenih pogojev za gradnjo in obratovanje kanala C0.
V času priprave projekta so predstavniki JASPERS ugotovili, da je Ministrstvo za okolje in prostor v naš pravni red prepozno implementiralo okoljevarstvene zahteve iz EIA direktive (Environmental Impact Assessment Directive). To je EU direktiva, ki regulira presoje vplivov na okolje vključno s predhodnimi postopki.
Problem je v tem, da je pred letom 2014 takratna veljavna slovenska zakonodaja (Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje) sploh ni vsebovala predhodnega postopka.
Omenjena uredba je torej uvedla predhodni postopek šele julija 2014, zato smo leta 2015 na ARSO vložili vlogo za ta postopek za del 1 in del 3 Velikega kohezijskega projekta (vsa kanalizacija v dolžini 133 km). Zaradi prepozne implementacije EIA direktive v slovenski pravni red smo zaradi eksplicitnih zahtev JASPERS morali po opravljenem predhodnem postopku in odločitvi ARSO, da za kanalski sistem presoja vplivov ni potrebna, dobiti spremembo tega gradbenega dovoljenja, kjer je bil izrecno omenjen tudi predhodni postopek in odločitev o nepotrebnosti presoje v njem.
Ostala veljavna in pravnomočna gradbena dovoljenja za kanal C0 smo pridobili po opravljenem predhodnem postopku, prav tako popolnoma skladno s takrat veljavno zakonodajo, torej vsemi pridobljenimi soglasji za posamezne dele.

Manj zahteven / zahteven objekt in presoja vplivov na okolje

Klasifikacija objekta (enostaven, nezahteven, manj zahteven, zahteven objekt) v Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni nikjer omenjena. Ta uredba pa je edina relevantna pri odločanju, kateri okoljevarstveni postopek je treba izvesti pred pridobitvijo GD.
Zlonamerna interpretacija, da se je s prekvalifikacijo kanala iz manj zahtevnega v zahteven objekt avtomatično uveljavila tudi potreba po obvezni presoji vplivov na okolje, zato nikakor ne drži. Kateri so relevantni kriteriji za postopke, je razvidno iz Priloge 1 k omenjeni uredbi, ki kot merilo določa dolžino kanalskega sistema ne glede na premer, pretok ali kvaliteto odpadne vode.
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje določa, da presoja vplivov na okolje ni obvezna za noben tip kanala na nobenem območju in to ne glede na to, ali je objekt manj zahteven ali zahteven.
Odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje ni neposredno povezana z razvrstitvijo objekta po gradbenih predpisih med enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte.
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS 43-1813/2015) v prepovedih ne določa, da bi bila na vodovarstvenem območju 2A gradnja takega kanala prepovedana.
Aktivnosti, ki so bile izvedene v procesu priprave projekta, so vsebinsko enakovredne presoji vplivov na okolje (soglasja, vključitev javnosti v postopek izdaje GD, analiza tveganja, dodatni zaščitni ukrepi). Presoja sama po sebi ne bi pomenila nobene dodane vrednosti.
Nobeno od zahtevanih in pridobljenih soglasij ni postavljalo nobenih pogojev za gradnjo in obratovanje kanala C0.

Zaščitni ukrepi

Državni sekretar Ministrstva za okolje in prostor, Aleš Prijon, o dodatnem varnostnem ukrepu, nepropustni armirano-betonski kineti: »Menim, da je ta cev še v nekem betonskem kanalu in ti lahko stalno kontroliraš, ali prihaja do nekega iztekanja, ker se to v tem kanalu vidi.« (izjava predvajana na TV Slovenija, 9. 2. 2019)

»… po našem mnenju za te spremembe, ki jih uvaja znotraj same izvedbe niti ne potrebuje spremembe gradbenega dovoljenja. To je ta razlika med samo cevjo in med kineto.« Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje (izjava na RA Slovenija, oddaja Studio ob 17-ih, 18. 11. 2019)

V PGD je predvidenih 14 zaščitnih ukrepov za preprečitev negativnega vpliva s področja varstva voda in podzemnih voda. Vsi ukrepi (razen dveh) se nanašajo na fazo gradnje in jih je treba upoštevati pri izvajanju gradbenih del. Na PGD projekt so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, na ARSO je bil izveden predhodni postopek za nameravani poseg. Predhodni postopek je bil zaključen s sklepom, da ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja, zato je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Ministrstvo za okolje in prostor je ves čas sodelovalo pri pripravi projekta in potrjevanju. Projekt je tudi posredovalo na Evropsko komisijo. Prav tako je ministrstvo soinvestitor projekta.

Kljub temu, da ni bilo nobene zakonske zahteve ali pogoja iz soglasja ali gradbenega dovoljenja, je investitor zaradi zavedanja pomena posega v občutljivem območju zaledja črpališč pitne vode (vodovarstveno območje IIA) in varovanja virov pitne vode v Ljubljani v proces izdelave dokumentacije vključil Geološki zavod Slovenije. Ključna institucija hidrogeološke stroke je vključena tako v času gradnje in predvsem v obdobju obratovanja zbiralnika C0 pred izdelavo PZI projekta in je izdelala Program zaščite podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0.
V okviru Programa je bila izdelana Analiza tveganja, ki je na osnovi matematičnega modela podzemne vode in upoštevanja scenarija najslabše možnosti utemeljila zahteve po dodatnih zaščitnih ukrepih. Program služi kot izhodišče za izdelavo projekta za izvedbo (PZI) in ukrepov upravljavca vodovodnega sistema, saj določa dodatne zaščitne ukrepe in aktivnosti med in po gradnji.

Dodatni ukrepi so:

• hidrogeološki nadzor med gradnjo,
• pregled kanala s tv kamero pred obratovanjem,
• izdelava 3 vrtin za izvajanje monitoringa podzemne vode,
• izvajanje monitoringa vplivov v času izvajanja gradbenih del in v dobi obratovanja (vzorčenje in fiz.-kem. analize podzemne vode),
• pregled vodotesnosti kanala C0 enkrat letno,
• meritev pretoka,
• dodatna zaščita cevovoda v dolžini 2,1 km (najbolj občutljiv del vodonosnika): nepropustna armiranobetonska kineta

V skladu s 66. členom Gradbenega zakona so dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, zato je v Projektu za izgradnjo (PZI projekt) konkretiziran ukrep dodatne zaščite kanala v dolžini 2,1 km, in sicer kot vodotesna armiranobetonska kineta. Kineta je namenjena preprečitvi vplivov kanala na okoliško zemljino, tla in podzemno vodo. S TV kamero bo mogoče preveriti tesnost cevovoda kadarkoli v fazi obratovanja. V ta namen je ob cevovodu prostor za kamero v širini med 35 in 40 cm.
Pred gradnjo je izvajalec hidrogeološkega nadzora IRGO izdelal elaborat Varovanje podzemne vode v času gradnje povezovalnega kanala C0 z zapisanimi in konkretiziranimi ukrepi med gradnjo, ki jih mora izvajati izvajalec gradbenih del.

„Z izvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov lahko zagotavljamo, da v primeru poškodb ali nesreč ne bo prišlo do posledic, zaradi katerih bi bila ogrožena oskrba z vodo.“ Geološki zavod Slovenije (Vir: objava na njihovi spletni strani 26. 4. 2018)

PZI projektno dokumentacijo je v skladu s pogodbo izdelal izvajalec gradbenih del (zanj podizvajalec), in sicer po odsekih (pet načrtov za kanal C0 in načrt za ZB Brod) ter začel z deli na tistih odsekih, za katere je bilo GD pridobljeno.

Cevi so iz centruifugiranega poliestra, skupaj s spoji je to najboljša tehnologija na svetu. Garantirana življenjska doba je 150 let. Cevi bodo na dolžini 2,1 kilometra nad tokom podzemne vode položene v armiranobetonske kinete, šest metrov pod zemljo. Največja polnitev bo v času padavin, to je do 40-odstotna, običajno pa bo zmogljivost cevi zasedena do 20-odstotno. Komunalna odpadna voda, pomešana s padavinsko, teče gravitacijsko, ne pod pritiskom.

 

Umik vloge za predhodni postopek 

Glede na vse naročene in izvedene neobvezne dodatne elaborate v zvezi z gradnjo kanala C0, ki so se osredotočili predvsem na dodatne zaščitne ukrepe, ki jih je projektant povzel v Projektu za izgradnjo (PZI projekt), se je MOL odločil, da kot enega od ključnih dodatnih zaščitnih ukrepov kanal C0 na najbolj izpostavljenem odseku v dolžini 2,1 km obda z armiranobetonsko kineto. O tej spremembi je MOL obvestil ARSO, ki je zahteval zaradi te spremembe dodaten (tretji) predhodni postopek in to le za ta odsek.
MOL je vlogo oddal na ARSO, ki pa je zavzel stališče, da dodatnih zaščitnih ukrepov ni možno »presojati« v PP, temveč le v presoji vplivov na okolje. To stališče tako po mnenju MOL kot tudi po mnenju okoljevarstvene stroke ni pravilno, saj so dodatni (omilitveni) ukrepi eksplicitno omenjeni v veljavni verziji večkrat omenjene uredbe, posebej pa na to opozarja (oziroma regulira) relevantna EU direktiva, ki izrecno poudarja, da je namen predhodnega postopka (»screening procedure«) tudi predlaganje in potrjevanje teh dodatnih omilitvenih ukrepov z namenom, da se postopek konča brez presoje vplivov na okolje, vendar z upoštevanjem dodatnih ukrepov.
Vsekakor pa zaradi časovne omejitve in po vsej verjetnosti zlonamernega zavlačevanja postopka, v katerega je vključena tudi javnost, projekt ne bi bil realiziran do končnega roka za črpanje sredstev. To bi pomenilo neizpolnitev zahtev EU in vračanje sredstev s strani države.
Iz teh razlogov je MOL vlogo za PP tudi umaknil.

»Na podlagi zakonodajnih obveznosti presoja vplivov na okolje ni potrebna. Vendar gre za vodovarstveno občutljivo območje, kjer so vodni viri zlahka ogroženi. Zato priporočamo izvedbo presoje o vplivih na okolje.«
Mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode po 51. členu ZVO-1 v postopku za izvedbo predhodnega postopka, 12. 9. 2019

Video posnetek novinarske konference o največjem okoljskem kohezijskem projektu pri nas "Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja".

Mnenje strokovnjakinje o gradnji kanala C0

V pogovoru za Radio Slovenija, 27. 11. 2019, je dr. Lidija Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in predsednica Društva vodarjev Slovenije povedala, da kanalizacijsko omrežje v Ljubljani marsikje že prečka vodovarstvena območja. Navajamo njeno izjavo:
»Mi že sedaj imamo kar precej kanalske mreže, ki poteka po vodovarstvenem območju, sploh, da ne govorim po celotnem vodonosniku Ljubljanske kotline. Celota je seveda vodonosnik. To, kar je pravnoformalno zaščiteno preko uredbe, preko režimov vodovarstva je pač nek kompromis, to pa ne pomeni, da je 100 metrov stran od teh vodovarstvenih režimov recimo prvega strogega režima ali pa drugega tveganje manj nevarno, ja, in že sedaj imamo kar precej velikih kanalskih vodov, ki potekajo ob robu, recimo prvega režima, na primer vzdolž severne obvoznice poteka kar precej velik vod, ki meji, skoraj meji na drugi vodovodni vir Ljubljane, o katerem se pa pravzaprav ne govori v tem trenutku tako veliko, to je Hrastje. Že sedaj imamo tam 700 metrov stran od črpališča ta vod, ki je pravzaprav zelo podoben temu, ki se zdaj gradi.«

Dr. Globevnikova meni, da s tega vidika Kanal C0 ni nič bolj problematičen od ostalih.
»Jaz mislim, da ne. pravzaprav vsak posamezni objekt kot tak, če bi bil edini v prostoru, se ga da zelo ustrezno tehnično zavarovati, nadzorovati in spremljati in nadzorovati s tem tudi tveganja. Problem je zato, ker imamo v prostoru zelo veliko različnih takih objektov, ki delujejo sinergijsko, pa potem še ob kakšnih neugodnih razmerah ali vremenskih ali nesrečah, seveda sinergijsko povečujejo nevarnosti tveganja in zato postaja to problem in Ljubljana ima ta problem v širši okolici.«

Zaključki

Mestna občina Ljubljana kot investitorica Velikega kohezijskega projekta, katerega del je tudi gradnja zbiralnika C0, poudarja, da gre za okoljski projekt, ki bo pripomogel k varovanju vodnih virov in pri katerem bo poleg ukinitve preobremenjene ČN Brod ukinjenih še 1600 greznic iz občin Vodice in Medvode , ki so gorvodno od prispevnih območij črpališč pitne vode. V okviru celotnega projekta bo ukinjenih 4500 greznic.

Gre za nujen okoljski projekt, ki so ga po temeljitem preverjanju potrdile vse pristojne institucije pri Evropski komisiji in tudi Evropska komisija sama.

Ponovno poudarjamo, da izgradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 pomeni zaščito vodnih virov in da nevarnosti za kakršnokoli onesnaženje pitne vode NI!

Preberite tudi:

• Evropska sredstva za Ljubljano
• Javno podjetje VOKA SNAGA
• Projekt Čisto zate
• Varstvo okolja v Ljubljani