MOL danes, 19.1.2007, – skupaj z občinami Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer – Ustavnemu sodišču RS odpošilja zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o financiranju občin, po katerem znaša ocenjen izpad prihodkov zgolj za proračunsko leto 2007 kar 51.926.879,00 EUR.

Izpad prihodka zaradi prenehanja veljavnosti 150. člena Zakona o dohodnini je ocenjen na dodatnih 4.920.506,00 EUR, kar skupaj znese izpad prihodka Mestne občine Ljubljana za proračunsko leto 2007 v višini 56.847.385,00 EUR. Na podlagi ugotovitev v Mestni občini Ljubljana menimo, da se z navedenim zakonom protiustavno posega v položaj Mestne občine Ljubljana.

Mestna občina Ljubljana je z uveljavitvijo novega Zakona o financiranju občin močno prizadeta, saj se ji z določbami zakona odvzema velik del sredstev, ki so potrebna za izvajanje in izpolnjevanje originarnih in prenesenih nalog, ki so določene s predpisi, kaj šele dejavnosti državnega pomena, ki jih mora opravljati kot glavno mesto. Mestna občina Ljubljana tako ne bo mogla v celoti izvajati niti zakonskih obveznosti s področja t.i. primerne porabe; torej nalog, ki jih občinam nalaga zakonodaja in jih občina mora opravljati. Da je temu tako, je razvidno tudi iz izračuna finančnih posledic, v katerem je matematično predstavljena konkretna analiza izračuna razlike med zakonsko ureditvijo, ki je veljala do 31.12.2006 in ureditvijo, ki velja od 1.1.2007 in po kateri znaša ocenjen izpad prihodkov, kot posledica novega Zakona o financiranju občin, zgolj za proračunsko leto 2007, kar 56.847.385,00 EUR. Tako je razvidno, da je izpad prihodka MOL za leto 2007, ki je izračunan na podlagi razlike med oceno dohodnine MOL za leto 2007 upoštevajoč 8,8% povečanje ter glavarino, ki jo bo MOL na podlagi določb Zakona o financiranju občin v letu 2007 dejansko prejela, kar 51.926.879,00 EUR. Izpad prihodka zaradi prenehanja veljavnosti 150. člena Zakona o dohodnini pa je ocenjen na dodatnih 4.920.506,00 EUR, kar skupaj znese izpad prihodka Mestne občine Ljubljana za proračunsko leto 2007 v višini 56.847.385,00 EUR. Gre za bistven izpad prihodka Mestne občine Ljubljana, ki je posledica Zakona o financiranju občin, ki je stopil v veljavo s 1.1.2007, saj bi Mestna občina Ljubljana po prej veljavni zakonodaji za leto 2007 iz naslova dohodnine dobila 147.855.584,00 EUR, na podlagi novega zakona, ki uvaja glavarino, pa bo po uradnem izračunu Ministrstva za finance prejela zgolj 95.928.705,00 EUR. Prihodki Mestne občine Ljubljana iz naslova dohodnine (oziroma zdaj glavarine), ki je sicer daleč najpomembnejši vir financiranja občin, bodo tako za več kot eno tretjino nižji od tistih, ki bi ji šli po prej veljavnem zakonu.
S takšnim načinom financiranja kot ga predvideva novi Zakon o financiranju občin, je tako Mestna občina Ljubljana bistveno prizadeta in s tem močno omejevana pri izvajanju lastnih in prenesenih nalog, kaj šele pri izvajanju zastavljenih razvojnih projektov.

Po preučitvi Zakona o financiranju občin in posvetovanju z eksperti iz področja Ustavnega prava, se poraja upravičen dvom v skladnost določb navedenega zakona, ki posegajo v položaj Mestne občine Ljubljana, z Ustavo Republike Slovenije in ratificirano Evropsko listino o lokalni samoupravi.
Tako naveden zakon posega v naslednje določbe Ustave Republike Slovenije in Evropske listine o lokalni samoupravi:

142 člen Ustave RS (dohodki občine), ki določa, da se občina financira iz lastnih virov.
Z 8. členom zakona, ki predvideva odstopljene vire, se namreč ukinja davčne vire kot samostojen, lasten vir financiranja občin in s tem temelj, po katerem lokalne skupnosti in njihovi izvoljeni organi opravljajo lokalne zadeve javnega pomena, določene s statutom v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ter samostojno odločajo o tem, za katere razvojne projekte se bodo odločali in jih tudi financirali.
Finančni sistem in zakonodaja, ki ureja financiranje občin, mora torej že po ustavi in Evropski listini lokalne samouprave, zagotoviti dovolj lastnih davčnih virov občine, za učinkovito delovanje lokalne samouprave in dolgoročen razvoj posameznega okolja. Nič od tega zakonodajalec z novim zakonom ni uredil, pač pa je najobsežnejši del sredstev oziroma virov financiranja občin določil kot sredstva države, ki so občinam le odstopljena. Pri tem zakon v nasprotju z Ustavo in Evropsko listino o lokalni samoupravi, ki kot temeljno načelo določa načelo samofinanciranja, popolnoma zanemarja financiranje iz lastnih virov, ko občina dobi toliko sredstev, kolikor v proračun z dohodnino prispevajo njeni občani in sicer v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno prebivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi.
Skladno s 23. členom prej veljavnega Zakona o financiranju občin, je Občinam namreč pripadalo 35% dohodnine in sicer v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno prebivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi,Ta sredstva so se štela kot lastni viri občin in ne kot preneseni viri. Nov Zakon o financiranju občin pa v 8. členu povsem v nasprotju z 142. členom Ustave najprej opredeli dohodnino kot odstopljeni vir in nato na podlagi formule glavarine odvzema sredstva, oziroma najpomembnejši vir financiranja, najbolj razvitim občinam, katerih občani v proračun prispevajo največ. Z novim načinom izračunavanja višine primerne porabe, ki ga uvaja novi zakon in ki med faktorji za izračun upošteva predvsem velikost površine občine, delež starejših prebivalcev in otrok ter dolžino lokalnih cest in javnih poti, vse ostale pomembne faktorje, kot so predvsem različna višina prispevkov iz dohodnine občanov posameznih občin v državni proračun in neenake potrebe lokalnih skupnosti (zakon namreč v celoti izenačuje položaj ter potrebe Mestne občine Ljubljana s oložajem in potrebami katerekoli ruralne občine, z nekaj sto prebivalci), pa v celoti spregleda.
Ljubljančani bodo tako z novim zakonom subvencionirali druge občine, pri čemer bodo sami prikrajšani za sredstva, potrebna za izvajanje tako lastnih kot prenesenih nalog, predvsem pa tudi za realizacijo že planiranih investicij, ki so v teku in so povezane s sredstvi, na katere je MOL računala na podlagi prej veljavnega zakona. Tako se poraja resno vprašanje, ali bo MOL s tako zmanjšanimi sredstvi sploh lahko zagotovila realizacijo že pričetih projektov.
Glede na navedeno, je očitno, da se zakonodajalec ob sprejemu zakona teh vprašanj ni niti zavedal, ali pa jih je zavestno spregledal ter s tem Mestni občini Ljubljana znatno otežil nadaljnji razvoj.
Ljubljana bo tako z novim zakonom v štirih letih izgubila cca 225 milijonov EUR sredstev, katera bo praktično podarila občinam po Sloveniji, kar pomeni, da se bo denar iz Ljubljane selil v druge občine.

9. člen Ustave RS, ki določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava in 138. člen Ustave RS (uresničevanje lokalne samouprave), ki določa, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih
Zakonodajalec dejansko s predmetnim zakonom Mestni občini Ljubljana jemlje njej lastne vire financiranja in ta denar daje drugim občinam, s tem pa posega tudi v avtonomen položaj Mestne občine Ljubljana, katere razvoj bo s tem, ko bodo njeni prebivalci subvencionirali ostale občine, upočasnjen. Smisel ustavne določbe o uresničevanju lokalne samouprave je namreč predvsem v tem, da zagotavlja lokalni skupnosti določeno stopnjo neodvisnosti zlasti v razmerju do države. Z navedenim zakonom pa se posega prav v temelj finančne neodvisnosti MOL.
Z novim Zakonom o financiranju občin se tako izpostavi problem neskladnosti z ustavo, saj vsebina določb 8. člen zakona, v povezavi z 11., 12., 13. in 14. členom zakona, ne uresničuje ustavnega načela o samo-financiranju občin, opredeljeno tudi v Evropski listini o lokalni samoupravi. Z novim zakonom se tako zmanjšuje avtonomija MOL na finančnem področju, s tem pa tudi na vseh ostalih področjih. Finančna neodvisnost občin je namreč temelj lokalne samouprave in torej pogoj za zagotovitev neodvisnosti oziroma avtonomije občin napram državi na vseh ostalih ravneh, saj lahko zgolj na ta način prebivalci posamezne občine samostojno uresničujejo svoje potrebe ter interese v okviru lokalne samouprave.
V 138. člen Ustave pa nedopustno posega tudi 23. člen Zakona o financiranju občin v povezavi z 21. členom zakona ter 24. člen Zakona o financiranju občin, saj določbe teh členov omogočajo obseg sofinanciranja države pri posameznih projektih, brez točno določenih zakonskih meril, katere konkretneje določi šele vlada. S tem pa zakonodajalec omogoči, da obseg sofinanciranja posamezne investicije tudi do 100% določijo pristojna ministrstva, kar predstavlja popolno arbitrarnost in diskrecijo izvršilne oblasti, kam in v katere občine bo namenila dodatna sredstva za posamezne investicije. Lokalne skupnosti se s tem postavlja v povsem podrejen in odvisen položaj proti vsakokratni aktualni izvršilni oblasti ter se celo omogoča favoriziranje posameznih občin glede na politično kompatibilnost županov posameznih občin z vsakokratno izvršilno oblastjo.
O avtonomnosti občin, ki jo predvideva 138. člen Ustave tako na podlagi navedenih določb zakona ni več moč govoriti, kot tudi ne, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava, kot to določa 9. člen Ustave RS.

10. člen Ustave RS, ki določa, da je Ljubljana glavno mesto Republike Slovenije
Ta določba Ustave je sicer široka in deklaratorna, vendar pa s tem določilom že sama ustava določa in podeljuje poseben status mestu Ljubljana, ki mu gre kot prestolnici države. To potrjuje tudi komentar 10. člena Ustave RS, ki navede, da med državo, po svojih najvišjih organih locirano v glavnem mestu in mestom kot nosilcem lastne samouprave, nastaja cela vrsta najrazličnejših posebnih razmerij in da država ne more, za zadovoljevanje vseh dodatnih dejavnosti, ki jih izvaja kot glavno mesto, finančnih bremen prevaliti na ramena mesta.
Z novim zakonom pa se glavnemu mestu jemljejo celo prepotrebna sredstva za izvajanje nalog, ki jih morajo izvajati vse občine, torej nalog iz izvirne pristojnosti, kaj šele za izvajanje nalog, ki jih izvaja kot glavno mesto, kateremu že Ustava v 10. členu podeljuje poseben status.

2. člen Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država
Naveden zakon s svojimi določbami protiustavno poseže v del določbe, ki govori o tem, da je Slovenija pravna država.
Mestna občina Ljubljana je na podlagi novega Zakona o financiranju občin, ostala brez sredstev na katera je upravičeno računala na podlagi prej veljavnega zakona, ter v skladu s tem načrtovala različne razvojne projekte, pomembne za kakovost življenja v prestolnici. Zakon tako protiustavno posega tudi v načelo pravne države, v tem okviru pa v načelo stabilnosti in predvidljivosti pravne ureditve in v načelo pričakovanih pravic ter v načelo prepovedi zniževanja pravnih standardov brez utemeljenih razlogov.
Zakonodajalec je Mestni občini Ljubljana z uveljavitvijo novega Zakona o financiranju občin znatno otežil nadaljnji razvoj ter neupravičeno posegel v njene že pridobljene in pričakovane pravice. S tem je torej nedopustno posegel tudi v 2. člen Ustave, saj Mestni občini Ljubljana brez utemeljenih razlogov jemlje obsežen del sredstev, do katerih je bila upravičena po starem Zakonu o financiranju občin in na katera je pri načrtovanju razvojnih projektov povsem legitimno računala, kar ima za posledico, da bo izvajanje dejavnosti javnega lokalnega pomena bistveno oteženo, določeni že načrtovani in pričeti razvojni projekti ter investicije, pa sploh ne bodo mogli biti realizirani.
Zakon je zato po prepričanju Mestne občine Ljubljana poleg tega, da je protiustaven, tudi dejansko nadvse škodljiv in nesprejemljiv zato, ker povzroča občinam, ki so doslej bile zmožne financirati tekočo porabo z dohodki iz lastnih virov, nesorazmerno veliko škodo, saj od njih zahteva znižanje kakovosti življenja njenih prebivalcev in hkrati zajedanje v sredstva, ki so namenjena za razvoj ter jih s tem povsem protiustavno, bistveno ovira pri izvrševanju njihove razvojne funkcije.

Evropska listina lokalne samouprave, v 9. členu določa načela, ki naj jih države podpisnice upoštevajo, pri pripravi in izvajanju predpisov, ki se nanašajo na lokalno samoupravo
Po preučitvi Zakona o financiranju, se zastavlja dvom in sicer v:
- načelo sorazmernosti, zahteva, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jim jih določata Ustava in zakon. Z izpodbijanimi določbami 8., 11., 12., 13. in 14. člena zakona menimo, da načelo sorazmernosti ni upoštevano niti v najmanjši meri, predvsem v primeru Ljubljane, saj ima Mestna občina Ljubljana kot prestolnica države več povsem specifičnih nalog in dejavnosti, katere mora izvajati in katere so tudi v korist države. Z novim zakonom pa se ji celo odvzemajo sredstva, ki so potrebna za izvajanje osnovnih nalog vsake lokalne skupnosti;
- načelo samofinanciranja, ki določa financiranje občin iz lastnih davkov. Določbe Zakona o financiranju občin tudi niso v skladu z navedenim načelom, saj na primer že sama določba 8. člena zakona uveljavlja dohodninske vire kot odstopljene vire financiranja, s čemer se zakon povsem odmakne in zanemari lastne vire financiranja;
- načelo samostojnosti, ki določa, da naj sredstva, ki jih država dodeli lokalnim skupnostim ne bodo strogo namenska za financiranje točno določenih projektov. V to načelo nedopustno posega 24. člen Zakona o financiranju občin, ki določa tudi do 100% (so)financiranja namenskih sredstev posameznim občinam;
- načelo ustreznosti, ki zahteva, da ima lokalna skupnost ustrezne lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti.

Služba za odnose z javnostmi