Zasedala Skupščina Javnega holdinga Ljubljana
Danes so se na seji skupščine sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana. Obravnavali so letna poročila Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb Energetika Ljubljana, Voka Snaga in LPP za leto 2023 ter sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov. Ob zaključku seje so se družbeniki seznanili z informacijo o poslovanju družbe Javni holding in odvisnih družb za obdobje januar – marec 2024.
Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so na seji skupščine obravnavali letna poročila Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb Energetika Ljubljana, Voka Snaga in LPP ter konsolidirano letno poročilo skupine Javni holding Ljubljana za leto 2023.
Odvisni družbi Energetika Ljubljana in Voka Snaga sta poslovali pozitivno. Družba Energetika Ljubljana je realizirala pozitivni poslovni izid v višini 16,4 mio EUR, družba Voka Snaga pa v višini 0,1 mio EUR. Negativni poslovni izid je ugotovila odvisna družba LPP v višini 4,7 mio EUR, predvsem zaradi višjih stroškov poslovanja. Obvladujoča družba Javni holding Ljubljana je, v skladu s sklenjeno pogodbo o obvladovanju v letu 2021, pokrila ugotovljeno letno izgubo odvisne družbe LPP, ki je tako poslovno leto 2023 zaključila brez izgube. Družba Javni holding Ljubljana je, po pokrivanju ugotovljene letne izgube odvisne družbe LPP, realizirala negativni poslovni izid v višini 3,7 mio EUR. Konsolidirani čisti poslovni izid leta 2023, kjer so vključeni rezultati vseh družb v skupini Javni holding Ljubljana, je pozitiven v višini 11,3 mio EUR.
Družbeniki so sprejeli poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družb v skupini v letu 2023. Vrednost realiziranih investicijskih nalog financiranih s sredstvi družb je znašala 68,0 mio EUR, od tega 19,5 mio EUR za postavitev plinsko-parne enote (PPE-TOL). V septembru 2023 je bil s pričetkom vročih zagonov dosežen pomemben mejnik pri izgradnji tega objekta, zagon in redno obratovanje PPE-TOL pa ostaja prva prioriteta družbe.
Energetika Ljubljana je uspešno zaključila še eno zahtevno poslovno leto. Energetska kriza se je v letu 2023 umirjala, cene energentov so se zniževale in do konca leta dosegle precej nižje ravni, ki pa so še vedno presegale vrednosti pred krizo. Nadaljevala se je državna regulacija cen zemeljskega plina in električne energije. Odjemalcem električne energije in zemeljskega plina, ki so jih prizadele in oškodovale poplave v avgustu 2023, je Energetika Ljubljana do konca leta 2023 omogočila pomoč v obliki znižane cene električne energije in zemeljskega plina v višini 1 EUR/MWh, ter brezplačen strokoven pregled notranjih plinskih napeljav.
Za investicijska vlaganja je Energetika Ljubljana namenila skupaj 37,5 mio EUR. Največji delež predstavlja investicija v izgradnjo PPE-TOL, ki je v zaključni fazi.
Strateškemu cilju razogljičenja virov za proizvodnjo toplote in elektrike poleg zmanjševanja porabe premoga s PPE-TOL in projektom predelave premogovnega bloka 1 s kotlom na biomaso, med drugim, v sodelovanju z Voka Snaga, sledijo s projektom objekta za energijsko izrabo goriva iz komunalnih odpadkov TEO Ljubljana (toplota in elektrika iz odpadkov), trajnostnim projektom gradnje plovne infrastrukture in malih hidroelektrarn za energetsko izrabo Ljubljanice in z lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice za uporabo vodika v prometu, s katero so nedavno uspešno kandidirali tudi za evropska nepovratna sredstva, in sicer v višini 0,8 mio EUR.
V Voka Snaga so za investicijske projekte v letu 2023 porabili 28,3 mio EUR. Od tega so namenili več kot polovico za investicije dejavnosti oskrbe s pitno vodo, dobro tretjino pa za dejavnost ravnanja z odpadno vodo. Obnovili so 22,1 km vodovodnega in 2,2 km kanalizacijskega omrežja.
V okviru velikega kohezijskega projekta »Čisto zate – Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, s katerim bo ukinjenih 6.400 greznic, ki predstavljajo grožnjo kakovostni pitni vodi, je bilo v letu 2023 v MOL zgrajenega 3.184 m povezovalnega kanala C0. Danes povezovalni kanal v MOL obsega že 12.256 m, kar predstavlja 98,7 % celotne načrtovane dolžine. V sklopu nadgradnje Centralne čistilne naprave Ljubljana s terciarnim čiščenjem in povečanjem njene zmogljivosti je bilo za vse novozgrajene objekte pridobljeno uporabno dovoljenje. V začetku leta 2023 se je začelo poskusno obratovanje objektov in naprav na liniji vode, konec leta pa še poskusno obratovanje objektov in naprav na liniji blata. V sklopu tretjega dela projekta so v letu 2023 izvedbene aktivnosti potekale na vseh območjih aglomeracij. Pri tem je bilo zgrajene 18 km nove kanalizacije.
S 70,4-odstotnim deležem ločeno zbranih odpadkov Ljubljana ostaja evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov ter primer dobre prakse v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer je strošek za ravnanje z odpadki med najnižjimi v državi. Voka Snaga z Energetiko Ljubljana sodeluje pri že izpostavljenem projektu TEO Ljubljana in pripravlja podlage za projekt Termična predelava blata iz komunalnih čistilnih naprav.
V letu 2023 so med izzivi izstopale avgustovske poplave, iz naslova katerih je Voka Snaga odpeljala in predelala 7.500 ton odpadkov. Oškodovanim uporabnikom na poplavljenih območjih v Ljubljani in Medvodah ni zaračunala vodarine ter storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za meseca avgust in september.
LPP je v letu 2023 uspešno zaključil večletni projekt nadgradnje mestne kartice Urbana. Nadgradnja vključuje tako programsko kot strojno opremo, ki med drugim omogoča funkcije kot so brezstična validacija, polnitev dobroimetja, nakup vozovnic, načrtovanje poti z multimodalnim vmesnikom in dostop do informacij o vseh oblikah mestne mobilnosti. Za plačilo voznine na avtobusih je bila izvedena možnost plačevanja voznine tudi s plačilno kartico.
Veliko aktivnosti je bilo posvečenih tudi testiranju in pripravam za prehod na avtobuse s pogonom na vodik in električno energijo. Poleg tega sta bili podaljšani linija 11, ki sedaj poteka od Ježice P+R do Ledene dvorane Zalog, ter linija 10, ki sega od Zadobrove do Besnice. Ta podaljšanja povečujejo pokritost omrežja in izboljšujejo povezave med ključnimi točkami mesta. Število potovanj v mestnem linijskem prevozu se je v letu 2023 povečalo za 6,3 milijonov potovanj glede na leto 2022.
LPP se je, kot izvajalec testiranja opreme in meritev v realnem prometnem toku, pridružil projektu AeroSolfd, ki se osredotoča na zmanjšanje izpustov iz izpušnih cevi in trdih delcev pri zavorah, ter zaključil projekt PRECINCT za izboljšanje varnosti evropske kritične infrastrukture pred fizičnimi in kibernetskimi grožnjami.
Ob zaključku seje so se družbeniki seznanili z informacijo o poslovanju Javnega holdinga Ljubljana in odvisnih družb za obdobje januar – marec 2024. Odvisni družbi Voka Snaga in LPP v tem obdobju beležita negativni rezultat, in sicer Voka Snaga v višini 2,1 mio EUR, LPP pa v višini 1,9 mio EUR. Pozitivni rezultat je dosegla družba Javni holding Ljubljana v višini 0,012 mio EUR in Energetika Ljubljana v višini 4,5 mio EUR.
Vsi sklepi so bili na seji sprejeti soglasno.