Župan Zoran Janković bo jutri, ob 12.30 uri pred Mestno hišo pozdravil belokranjskega Zelenega Jurija.

Belokranjska obredja spadajo med najstarejše slovenske ljudske običaje. Izvirajo še iz poganske dobe, čeprav so se skozi stoletja po svoje preoblikovala in prilagajala razmeram, da so preživela. To nam priča o njihovi trdoživosti. Človek je bil nekoč trdneje povezan z naravo in od nje močneje odvisen. Večina belokranjskega ljudskega izročila je zato vezanega na pomlad, ko vse ozeleni in oživi, zlasti na čudovito obdobje, ki se prične na Jurjevo (24. aprila) in konča na Ivanje (24. junija). Zato se v tem času odvija tudi prireditev, ki so jo poimenovali Jurjevanje.

Obred Zelenega Jurija pomeni čaščenje božanstva rasti in rodovitnosti. V sprevodu nastopajo: piskači kot obramba pred sovražnimi silami, okrašeno drevo predstavlja drevesno božanstvo, Zeleni Jurij (fant, odet v brezovo zelenje) pa je njegova učlovečena podoba. Dekleta pojejo pobožno priprošnjo. Jurjevo je kasneje postalo pomemben pastirski praznik. Verovali so, da je Jurij "volčji pastir", saj naj bi ukazovali volkom, kje naj lovijo. Da bi obvarovali svojo čredo, so se pastirji hoteli prikupiti Juriju z darovi. Ostanek jurjevskih obredov so otroške pastirske igre, kjer pastirji prosijo za darove ("Došel je, došel Zeleni Jurij...") in postavljanje mlajev.

Dandanes tudi v Beli krajini ti stari ljudski običaji niso več živi v pravem pomenu besede. Obred Zelenega Jurija se izvaja le na prireditvi Jurjevanje, pastirsko Jurjevanje pa vsako leto na Jurjevo (24. aprila) izvajajo učenci osnovne šole Vinice, ki obišče tudi sosednje vasi in Folklorna skupina KUD Oton Župančič Vinica.

Člani KUD Oton Župančič Vinica, ki bodo jutri nastopili pred ljubljansko Mestno hišo, se trudijo ohranjati bogato kulturno dediščino tega koščka naše države. Prvi zametki folklorne skupine nastanejo leta 1908, ko na Dunaju na svečanosti ob 60. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa sodelujejo tudi skupine Belokranjcev. Današnja folklorna skupina je bila ustanovljena leta 1964. Ob 40. obletnici organiziranega delovanja se je skupina predstavila v novih nošah, ki so jih člani več kot dve leti izdelovali sami pod mentorstvom ga. Ljube Vrtovec-Pribac. Ob jubileju so prejeli veliko priznanj in nagrad. Že vrsto let se člani skupine trudijo ohranjati kola, navade in običaje naših dedkov in babic. To predstavljajo na nastopih doma in v tujini.