Ob stalni razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto., ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana predstavljamo monografijo o zgodovini Ljubljane, s katero simbolno zaokrožujemo skoraj stoletno prizadevanje različnih strokovnjakov in institucij, da bi pripravili vsebinsko zaokrožen pregled zgodovine našega glavnega mesta.

Monografijo Zgodovina Ljubljane so pod uredniško taktirko kustosinje Mojce Ferle in pod budnim očesom uredniškega odbora v sestavi kustosov Blaža Vurnika, Irene Žmuc in Bernarde Županek napisali avtorji različnih humanističnih strok. Dolgoletna prizadevanja za njen nastanek pa sta v uvodnih besedah knjige opisali Mojca Ferle in Irena Žmuc, ki sta med drugim izpostavili, da so vodilni slovenski zgodovinarji razpravljali o pripravi monografije že v začetku 30ih let 20. stoletja: »Leta 1955 so izdali knjigo Zgodovina Ljubljane, Geologija in Arheologija, prvi del, a je ostalo le pri tem. Pobuda je v začetku šestdesetih let 20. stoletja rodila krajši zgodovinski pregled Ljubljana, podobe iz njene zgodovine (1962), čez nekaj let so dodali še razkošnejšo trijezično izdajo (1965). Raziskovalci so objavljali delne raziskave, nastalo je nekaj razstav o člankih in publikacijah o Ljubljani, kar naj bi sestavilo bibliografsko okostje za novo monografijo. Zgodovinsko društvo Ljubljana so leta 1979 ustanovili tudi z namenom, da pospeši izdajo zgodovine mesta. Resnejši je bil poskus leta 1983, ko so Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Zgodovinsko društvo Ljubljana in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja izvedli strokovno posvetovanje. Rezultat je bila knjiga Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Kronika, 1984). Obdelanih je bilo nekaj drobcev iz zgodovine Ljubljane, nato pa je delo spet zastalo. Zadnji poskus se je zgodil ob koncu 80. let v Mestnem muzeju Ljubljana. S prof. dr. Sergijem Vilfanom, znanstvenim nosilcem, ki je sodeloval že pri pisanju monografije leta 1955, smo skušali ustanoviti središče za pripravo monografije v našem muzeju. Organizirali smo okroglo mizo, a nekaterim se je zdelo nemogoče, da bi delo lahko izpeljali v muzeju. Aktivnosti so, razen nekaterih osebnih pobud, spet zamrle vse do leta 2016, ko lahko zapišemo zgodovini Ljubljane na pot. Preglednim knjigam slovenske zgodovine, ki so izšle v novejšem času, v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pridružujemo tudi zgodovino Ljubljane. Zamisel, ki je zorela nekaj desetletij, je dozorela ob postavitvi nove stalne razstave. Bila je vzgib za uresničitev dolgoletne ambicije nas in naših predhodnikov.«

Besedila sveže izdane monografije, ki zajemajo zaokrožen pregled zgodovine ljubljanskega prostora, je napisalo deset kustosov Mestnega muzeja Ljubljana – arheologi, zgodovinarji, etnologinja in umetnostne zgodovinarke: Bernarda Županek, Martin Horvat, Irena Šinkovec, Blaž Vurnik, Janez Polajnar, Irena Žmuc, Mojca Ferle, Barbara Savenc, Ana Pokrajac Iskra in Ana Porok; nekateri z doktorati znanosti iz posameznih zgodovinskih obdobij Ljubljane in z vsaj deset- ali več desetletnimi delovnimi izkušnjami z zbiranjem, hranjenjem, ohranjanjem, predstavljanjem, proučevanjem preteklosti ter dediščine Ljubljane in njenih prebivalcev.
Uvodno poglavje o geostrateškem položaju Ljubljane pa sta prispevala geografa, sodelavca Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Primož Gašperič in Matija Zorn.

Poljudnoznanstvena monografija Zgodovina Ljubljane je namenjena najširši javnosti in ponuja jasno in pregledno zgodovino mesta – od poselitve ljubljanskega prostora v prazgodovini do oblikovanja sodobnega mesta. Pisana je nazorno, razumljivo in privlačno za tiste, ki jih preteklost zanima bolj poglobljeno. Daljša kronološka besedila zgodovinskih obdobij pa dopolnjujejo izbrane vsebine, novejša spoznanja in zanimivosti, ki delajo Ljubljano in njeno preteklost posebno.

Kot popotnico izidu Zgodovine Ljubljane je Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, izpostavil pomembnost poznavanja zgodovine mesta za njegov prihodnji razvoj: »Nova stalna razstava v Mestnem muzeju in pravkar izdana monografija o zgodovini Ljubljane nas pravzaprav nagovarjata, da moramo biti pri iskanju zgodovinskih odgovorov odprti za nova spoznanja in se zavedati, kako pomembno je, da razumemo preteklost. Le to nam lahko pomaga, da bomo tudi pri razvoju Ljubljane iskali tiste oporne točke iz zgodovine, ki bodo to mesto ohranjale kot križišče idej in ustvarjalnih ljudi, ter naredili vse, da bo Ljubljana ostala po meri ljudi, ki v tem mestu živijo, v njega prihajajo, se v njem zadržijo ali iz njega odidejo.«