V ljubljanskem živalskem vrtu poteka pospešena sanacija podrtih in polomljenih dreves. Iskanje risinje se nadaljuje. Vrt bo predvidoma znova odprt 14. februarja 2014. Zavetišče Ljubljana znova odprto.

Iskanje risinje
Dežurni veterinar Živalskega vrta Marjan Kastelic je 7. februarja okoli 19. ure prejel SMS sporočilo, da se je nekaj ujelo v živolovko, ki so jo nastavili, da bi ujeli risinjo. Po ogledu je v pasti našel 9 let staro samico alpskega kozoroga. Ograda alpskih kozorogov meji na ogrado gamsov in risov. Ker so ograje obeh ograd zaradi padlih dreves močno poškodovane, je kozoroginja iz svoje ograde verjetno zatavala v sosednjo pri obiranju poganjkov in vejic podrtih dreves. Ko se je znočilo, se je zatekla pod nadstrešek, kjer je bila nastavljena živolovka. Veterinar jo je rešil in jo preselil v ločeni ter zaprti del ograde kozorogov. V isti noči je ogrado zapustila večina alpskih kozorogov in se razkropila po vrhu Rožnika, vendar so se v soboto zjutraj vsi vrnili na svež zajtrk, ki so ga v ogrado prinesli oskrbniki.

Dobra novica glede risinje je, da so v zgornjem delu vrta, nad ogrado alpskih kozorogov, zasledili njene sveže sledi. Po plen (gamsa) se ni vrnila, zato so se odločili, da ji ne bodo več nastavljali dodatne hrane. Zdaj upajo, da se bo vrnila h gamsu ali pa uplenila drugo žival, kamor bodo nastavili živolovki in jo tako skušali ujeti. Ker na sledi v snegu ne morejo več računati, je risinjo mogoče ujeti le s pastjo ob plenu ali pa jo poiskati po svežih sledeh s pomočjo izurjenega psa.

Navodila za morebitne najditelje risinje
Če bi kdo videl risinjo ali našel njen plen, nemudoma obvestite Živalski vrt in če je le mogoče in varno, gibanje risinje spremljate do njihovega prihoda (telefonske številke so 051 441 123 ali 051 441 134 ali 051 441 131). Ob tem vse posameznike prosijo, naj risinje ne plašijo ali jo zasledujejo s psi. Risinja v stiski bi namreč lahko zasledujočega psa tudi napadla.

 

Stanje gozda v Živalskem vrtu
Petkova otoplitev je povzročila taljenje ledenega oklepa na drevesih, ki je skupaj z vejami v manjših in večjih kosih padalo na tla. Drevesa so se osvobodila teže ledu in tako brez dodatnega lomljenja prestajajo nove padavine.

V petek popoldne so odstranili vsa drevesa, ki so grozila, da bodo padla na Večno pot. Sanacijo so nadaljevali v soboto, ko so odstranili podrta in nevarna drevesa v spodnjem delu živalskega vrta, v novi tigrovi ogradi in ogradi alpskih kozorogov. Takrat so namestili tudi začasno ograjo in s tem preprečili kozorogom, da bi jo ponovno zapustili. V nedeljo so nato odstranili še drevesa na vseh poteh v ZOO Ljubljana.

Na zgornjem delu živalskega vrta poleg alpskih kozorogov še vedno bivajo tudi mufloni, beloglava jastreba in nočne čaplje ali kvakači, saj jih ni moč preseliti v spodnji del živalskega vrta. Vse ograde so za silo uspeli zapreti s plastično mrežo za zaščito gradbišč, tako da pobegi niso več možni.

V Živalskem vrtu bi radi čim prej znova odprli vrata za obiskovalce, saj se bližajo zimske šolske počitnice.

Zavetišče Ljubljana
Zavetišče Ljubljana je pretekli vikend zaprlo svoja vrata za obiskovalce zaradi poplave, ki jo je povzročil dvig podtalnice. Poplavilo je upravno stavbo in dvorišče. Ob pomoči gasilcev jim je uspelo prečrpati vodo iz stavbe in zamašiti odtoke, skozi katere je vdirala voda. Od zunaj pa so upravno stavbo zavarovali z vrečami peska. Žled v preteklem tednu in tudi poplave so povzročili tudi občasne izpade električne energije. Žled in padajoče vejevje je poškodovalo ograje zavetišča, škoda na strehi bivalnega objekta za živali pa še ni znana. Prav tako še ni mogoče oceniti škode po poplavi. Na srečo hujših posledic ni in Zavetišče je že odprto tudi za obiskovalce.

Trenutno v zavetišču biva 45 psov in 50 mačk, 2 kunca, 2 deguja ter 2 podgani. Kljub težavam so vse živali oskrbljene in na varnem. Zaradi poplav in izpadov električne energije niso bile ogrožene.

Vse informacije v zvezi s stanjem v zavetišču so objavljene na spletni strani zavetišča ter na njihovi facebook strani.