Župan Zoran Janković in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti sta v ponedeljek, 16. aprila 2007, na upravi stavbi Plečnikovih Žal odkrila znak »Evropska dediščina«.

Plečnikove Žale oziroma Vrt vseh svetih se je s tem priznanjem uvrstil na ugledni seznam evropske dediščine, ki s svojimi vrednotami prispeva k oblikovanju kulturne identitete Evropske unije.

To izjemno ugledno priznanje podeljuje Odbor za evropsko dediščino, sestavljen iz ministrov za kulturo in dediščino držav članic Evropske unije, ki po strogih merilih in praviloma s konsenzom potrdi predloge Nacionalnih odborov za Znak evropske dediščine.
Omenjeni Odbor je na zasedanju v Madridu 25. januarja 2007 priznal pravico do znaka Evropska dediščina trem območjem kulturne dediščine v Sloveniji: spominski cerkvi sv. Duha na Javorci nad Tolminom, Partizanski bolnišnici Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem in Plečnikovim Žalam — Vrtu vseh svetih v Ljubljani.

Gre za pobudo, katere namen je spodbuditi evropsko identiteto in vedenje o skupni evropski zgodovini, ki se utemeljuje na evropski dediščini. To dejanje naj krepi občutje pripadnosti Evropi med državljani in prebivalci Evropske unije in prispeva k njenemu boljšemu poznavanju.
Znak Evropska dediščina je sredstvo, s katerim se podpirajo in varujejo kulturne dobrine, spomeniki, naravna ali urbana območja, ob tem tudi nematerialna dediščina, opredmetena in neopredmetena, sodobna in tradicionalna ter znamenitosti, ki imajo za razumevanje evropske zgodovine in kulture bistveno vlogo tudi v nadnacionalnih razsežnostih.
Znak Evropska dediščina naj spodbudi zavest o vrednosti dediščine, ki jo ima v evropskem povezovanju, dejavnost skupnosti, da bi se sodelovanje med državami članicami in nacionalnimi ustanovami, Evropsko unijo in Svetom Evrope pa tudi med javnimi in zasebnimi kulturnimi sektorji, še bolj okrepilo.

Plečnikove Žale — vrt vseh svetih so prejele to priznanje kot izjemen zgled spoštovanja in demokratičnega odnosa do umrlih, pri čemer je arhitekt Jože Plečnik izhajal prav iz srčike evropske kulturne tradicije. Z načinom ureditve je vpeljal v prostor čut za enakost in demokratičnost in je tako tudi po smrti vsem zagotovil spoštovanje in dostojanstvo.
V tridesetih letih so večja evropska mesta začela centralizirati pokopavanje iz mrtvašnic. Plečnik pa se je uprl takšnemu razosebljenem načinu, ki umrlega naredi zgolj za številko v malone industrializiranem procesu pokopavanja. Namesto tega je povezal monumentalni simbol propilej prehajanja iz mesta živih v mesto mrtvih z na videz raztresenimi malimi mrliškimi vežicami v zelenju in napravil za žalujoče intimne prostore poslednjega slovesa. Namesto prostora za žalost in obup je izoblikoval prostor tolažbe in upanja.
S takšnim prijemom se je arhitekt navezal na način pokopavanja, ki se je v tem delu Evrope ohranjal stoletja, ko družina in prijatelji umrlega pospremijo na poti izpred župnijske cerkve do pokopališča. Vežice je poimenoval po zavetnikih ljubljanskih župnijskih cerkva in tako v nov način pokopavanja nevsiljivo vtkal domačo slovensko kulturno tradicijo. Pogrebni sprevod se po slovesu v vežicah odvije skozi mogočni stebrni portal z visokim lokom na bližnje pokopališče. Zasnova vežic se veže na sredozemsko arhitekturno tradicijo - zamisel zanjo temelji na antičnem vrtu edikul — vendar je hkrati daleč od klasicizma in suhega eklekticizma. Kapele so zanimive kot izpeljanke evropskih zgodovinskih oblik grobnic, odlikuje pa jih tudi izvrstna izvedba.
Celota je bila izvedena z dokaj skromnimi sredstvi; k izvedbi je pritegnil vrsto lokalnih mojstrov od zidarjev, kamnosekov in cementninarjev do mizarjev in pasarjev.
S tega stališča se je pri nekaterih žalskih objektih oprl na staro Semperjevo teorijo, ki pravi, da naj arhitektura izhaja iz obrtništva pa tudi, da je v prenesenem pomenu uporabljal motive tekstila in keramike.

Žale so zagotovo najizvirnejša rešitev pokopališke arhitekture 20. stoletja. Vključene so v seznam Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč /ASCE/, a jih v strokovni in širši javnosti občudujejo po vsem svetu.

Služba za odnose z javnostmi MOL