7. junij- Županja MOL Danica Simšič je v Rdeči dvorani Mestne hiše izročila Rožančeve nagrade Boštjanu Dodiču, Srečku Masletu, Tonetu Šercerju in Francu Useniku.

V nagovoru je županja MOL Danica Simšič poudarila velik pomen Rožančevih nagrad za razvoj športa v MOL.

Dejala je, da so nagrajenci (v vseh trinajstih letih jih je preko 50) neutrudno vse svoje življenjske moči usmerjali v razvoj športa v Ljubljani ter povzela smisel Rožančevih nagrad, in sicer: »Sprejmite ta priznanja tudi kot izraz hvaležnosti in zahvale mesta Ljubljana za vaše prizadevno in vztrajno delo, ki ste ga prepoznali kot svoje življenjsko poslanstvo.«

Povedala je še, da namerava mesto Ljubljana še naprej finančno podpirati prizadevanja športnikov in drugih športnih delavcev.

 

Utemeljitve nagrajencev:

BOŠTJAN DODIČ

 

Rodil se je 4.8.1947 v Ljubljani. Njegova športna pot se je pričela že v mladosti, ko se je pričel ukvarjati s športom v pionirski košarkarski ekipi Akademskega športnega kluba Olimpije, kjer je tudi v mladinski ekipi aktivno igral. Vključen je bil tudi v delo Smučarskega kluba Akademik kot sekretar društva. Od leta 1986 do 1990 je sodeloval v izvršnem odboru Zveze telesnokulturnih organizacij Moste Polje in v organih telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Moste Polje kot predsednik izvršilnih organov. Od leta 1991 do 1995 je bil predsednik Teniškega društva Slovan in najbolj zaslužen, da se je v dogovoru s Fakulteto za šport zgradila teniška dvorana in s tem omogočil pogoje za igranje tudi vrhunskega tenisa, kar se je poznalo tudi na rezultatih tekmovalcev Teniškega društva Slovan. Bil je tudi podpredsednik Športne zveze Ljubljana, kjer je z aktivnim delom pripomogel k krepitvi organizacije. Leta 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze športnih društev Slovan in to funkcijo opravlja tudi sedaj. Nedvomno je njegov prispevek, kot amaterskega športnega delavca, na področju športa v Ljubljani pustil opazno sled.

 

 

SREČKO MASLE

 

Rodil se je 8.3.1956 v Ljubljani. Kot zagnan naraščanjik je leta 1966 začel vaditi v kajakaški šoli Kajak kanu kluba Ljubljana. Prešel je vse klubske selekcije in leta 1973 prvič nastopil v tedanji jugoslovanski reprezentanci. Od leta 1978 pa do 1991 je sodil v svetovni vrh tega športa. Je nosilec osmih medalj svetovnih prvenstev in poleg naslova svetovnega prvaka, ki ga je osvojil leta 1989, bil še dvakratni zmagovalec svetovnega pokala ter zmagovalec evropskega pokala. S temi dosežki je v kajakaškem športu, tako pri nas kot v svetu, pustil neizbrisen pečat. Še kot tekmovalec je začel s trenerskim delom in je bil šest let trener jugoslovanske reprezentance, obenem pa je delal z mladimi kajakaši tudi v matičnem klubu Kajak kanu klub Ljubljana. Od leta 1990 je uspešen profesionalni trener, ki je vzgojil mladinska svetovna prvaka: Jako Jazbeca in Jerneja Korenjaka. Srečko Masle je s svojim predanim delom in doseženimi rezultati veliko prispeval k uveljavitvi slovenskega športa v svetu.

 

 

 

TONE ŠERCER

 

Rodil se je 6.1.1947 v Osilnici. Po osnovnem šolanju je diplomiral na Fakulteti za šport v Ljubljani. Leta 1970 je začel delati v Košarkarskem klubu Olimpija in v njem deloval polnih 30 let kot izjemno sposoben in strokoven fizioterapevt. Ni ga športnika in trenerja, ki ne bi poznal Toneta, ki so ga klicali »Daso« in vsi so si želeli, da bi jih v primeru poškodb in rehabilitacije obravnaval prav on. Vedno je prispeval k dobri pripravi in usposobljenosti igralcev, še posebej je pomembno njegovo delo v letu, ko je Košarkarski klub Olimpija dosegel zavidljivo 3. mesto v tekmovanju evropskih prvakov. Njegovo izjemno sposobnost na področju fizioterapije so cenili tudi izven kolektivov Akademske športne zveze Olimpije, saj so ga vabili k sodelovanju državne košarkarske reprezentance, s katero je leta 1980 v Moskvi osvojil tudi zlato medaljo. Po osamosvojitvi Slovenije je sodeloval z nogometno reprezentanco Slovenije na evropskem prvenstvu leta 2000 v Belgiji in Nizozemski in na svetovnem prvenstvu leta 2002 na Japonskem in Koreji. Tone oz. Daso je eden vodilnih strokovnjakov na področju športne fizioterapije, ki je s svojim nesebičnim in angažiranim delom prispeval k mnogim uspešnim nastopom ljubljanskih športnikov, za kar mu bodo vedno hvaležni.

 

FRANC USENIK

 

Rodil se je 14.8.1946 v Ljubljani. S športom se je začel ukvarjati že pred petdesetimi leti. Zaradi bližine Golovca, kjer je stanoval, je pozimi smučal, v ostalih letnih časih pa igral rokomet in nogomet. Kasneje ga je najbolj pritegnil namizni tenis, kjer je tudi aktivno tekmoval. V svoji bogati igralski karieri je igral za namiznoteniške klube:  Krim, Odred, Ljubljana in Kajuh. Že v srednji šole se je podal v trenerske vode. Pred več kot štiridesetimi leti je začel delati kot profesionalni trener v Namiznoteniškem klubu Olimpija. Svoje znanje je pridobival od starejših trenerjev, pokojnih bratov Harangozo, Teričeka in sedaj še živečega Dušana Tigermana. Mnogo pa se je naučil kot pomočnik zveznega kapetana jugoslovanske reprezentance Dušana Osmanagiča. Treniral je tudi take legende namiznega tenisa kot so: Edvard Vecko, Ištvan Korpa, Cirila Pirc in Eva Jeler in še vrsto drugih. V bivši Jugoslaviji je s člansko moško ekipo Olimpije sedemkrat osvojil naslov državnega prvaka, trikrat pa je bil pokalni prvak. Njegovo varovanci so osvojili nad sto državnih naslovov. Poleg tega je z ekipo NTK Olimpija dvakrat osvojil 3. in 4. mesto v evropskem tekmovanju. Trenutno je predsednik trenerske organizacije Namiznoteniške zveze Slovenije in selektor Medobčinske regionalne namiznoteniške zveze Ljubljana. S svojim delom je namiznemu tenisu vtisnil neizbrisen pečat.