Županja MOL Danica Simšič je danes pred ljubljansko železniško postajo položila venec k spomeniku Rudolfa Maistra ob 70. obletnici njegove smrti.

Generala Maistra so pokopali v soboto, 28. julija 1934. Pogrebne procesije, ki je krenila izpred Rotovža, po današnjem Starem mostu in naprej proti pobreškemu pokopališču, se je takrat udeležilo preko 25.000 ljudi. Ljudje so ga videli kot voditelja, v Mariboru je veljal heroja. V izdaji Mariborskega večernika 27. julija 1934 lahko preberemo: "Ob mrtvaškem odru njega, osvoboditelja našega, mu prisegamo, da bomo žrtvovali vsi rajše svoje življenje, kakor da bi se kdajkoli ne samo porušilo, ampak tudi le samo zmanjšalo njegovo delo."

General Maister se je za prevlado Slovencev v Mariboru aktivno zavzel 1. novembra 1918, ko se je zoperstavil polkovniku Holiku, ki je še naprej prejemal ukaze od avstrijskega vojnega ministrstva. Maribor je razglasil za jugoslovansko posest, od Narodnega sveta pa zahteval čin generala, ki ga je tudi dobil. Kot general je tudi uradno prevzel vojaško poveljstvo v mestu in na vsem Spodnjem Štajerskem.
Zgodovinski premiki po Maistrovi smrti so vplivali na različne interpretacije njegovih dejanj. S tem, ko so se na našem ozemlju spreminjali sistemi, so se spreminjali tudi pogledi na Maistrovo vlogo in njegove zasluge.
"Nedvomno je za nepoznavanje Maistrovih dejanj krivo tudi pomanjkanje občutka za njegove zasluge, kar je posledica nezadostnega angažiranja na področju izobraževanja mladine in obveščanja javnosti. Nasploh v Mariboru ne gojimo nekega odnosa do Maistrove dediščine, na kar kaže že podatek, da v Mariboru ni aktivnega društva, ki bi se s tem ukvarjalo. Šele v zadnjih letih so se pričele aktivnosti, v okviru katerih se tudi v našem mestu znova ustanavlja takšno društvo," je povedal član iniciativnega odbora za ustanovitev samostojnega društva generala Maistra dr. Avgust Majerič, ki pravi, da poskušajo obuditi gojenje spomina, predvsem pri mladih generacijah s skrbjo za negovanje spomenikov, z obveščanjem o pomembnih datumih z drugimi rečmi, preko katerih bi lahko ljudi seznanjali o Maistrovih narodnostnih zaslugah (vir: dnevnik "VEČER"- datum objave: 24.07.2004, avtor: Tine Kračun, stran: 17).