Češki predsednik Miloš Zeman je v soboto, 28. oktobra 2017, ob Dnevu državnosti Češke republike arhitektu Jožetu Plečniku posthumno podelil visoko državno priznanje, Red Tomáša Garrigua Masaryka.

Slovenski arhitekt Jože Plečnik s svojim bogatim in raznolikim arhitekturnim in oblikovalskim opusom predstavlja edinstveno kulturno dediščino, ne le na ravni Slovenije, pač pa v evropskem in svetovnem merilu. Živel je v treh srednjeevropskih prestolnicah, ki jih je tudi umetniško zaznamoval in s svojo arhitekturo brezčasno povezal: Dunaj, Praga in Ljubljana. Izjemen pomen Plečnikovega snovanja v češki prestolnici je prepoznal aktualni češki predsednik Miloš Zeman, ki je Plečniku posthumno podelil Red Tomáša Garrigua Masaryka.

V imenu dedičev arhitekta Jožeta Plečnika je priznanje prevzel Janez Jocif in ob tem povedal: »Moj osebni odnos do arhitekta Jožeta Plečnika je nastal povsem po naključju. Sorodstva si žal, včasih pa tudi na srečo, ne izbiramo sami. Sega pa spomin nanj v moja najzgodnejša leta, ko smo s starši pogosto obiskovali Karla Matkoviča, maminega strica in arhitektovega nečaka, ki je domoval v Plečnikovem trnovskem domu. Tam sem čas med pogovori starejših izkoriščal za brskanje po meni takrat neizmerno zanimivi zapuščini predvsem drobnih predmetov, ki so ležali na mizi in v predalih Plečnikove spalnice in delovne sobe. Iz nekoliko kasnejšega obdobja se spominjam tudi razlike med vrednotenjem njegovega dela v mojem družinskem okolju in tistim v takratni širši slovenski družbi. Slednje je bilo zagotovo velikokrat obremenjeno s kompleksi dnevnih politik, ki so se na rezultate Plečnikove ustvarjalnosti prevečkrat odzivale predvsem z ignoranco.
Dejstvo je, da je njegovo vrednost odkrila − oziroma natančneje potrdila − šele tujina. Ne morem se znebiti občutka, da bi brez njene pomoči Plečnik morda še vedno zaprašen ždel v senci pregovorne slovenske majhnosti. Zato mi pomeni posthumno odlikovanje češkega predsednika Miloša Zemana, ki svoj vsakodnevni delovni čas preživlja v rezidenci, ki jo je uredil prav Plečnik, pomembno duhovno sporočilo in spodbuda tudi za današnji čas. Plečnika se ne kaže zgolj spominjati, ampak se je potrebno z njegovo ustvarjalno in duhovno energijo oplajati tudi danes. Znova in znova.
Hvaležni smo lahko, da nad tem poslanstvom v zadnjem času pri nas s svojo strokovnostjo in hkrati veliko mero potrebne pietete do arhitektove dediščine uspešno bdi Plečnikova hiša v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Obenem postaja to tudi prostor živega in ustvarjalnega stika med Plečnikom in njegovimi občudovalci. Zato priznanje, ki ga sprejemam v imenu njegovih potomcev, z največjim veseljem predajam Plečnikovi hiši, ki se mi zdi daleč najprimernejši kraj za njegovo hrambo.«

V Plečnikovi hiši je na ogled stalna razstava, posvečena Jožetu Plečniku.

Odločitev Plečnikovega dediča Janeza Jocifa, da priznanje v imenu potomcev preda v hrambo Plečnikove hiše, so z zadovoljstvom pozdravili tudi v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, zavodu, ki upravlja z arhitektovo hišo. Direktor Blaž Peršin je ob tem izpostavil: »Plečnikova arhitektura je zagotovo sopomenka za edinstvenost našega glavnega mesta in drugih slovenskih mest, ki jih je mojster obogatil s svojim delom. To je nekaj, s čimer se Ljubljana in Slovenija lahko ponašata in kar ob različnih priložnostih uporabita za vzpostavitev in poglabljanje političnih, družbenih, kulturnih in ekonomskih vezi. Te vezi so še posebej močne med Ljubljano in Prago, med mesti, ki ju je Plečnik ustvarjal sočasno. Veseli nas, da je predsednik Češke republike Miloš Zeman prepoznal to vez in Plečniku podelil visoko posthumno priznanje, hkrati pa se ob napovedani predaji priznanja v hrambo Plečnikove hiše počutimo počaščene ter se zahvaljujemo za zaupanje sorodnikov arhitekta Plečnika. To je tudi naša zaveza, da se trudimo po najboljših močeh tudi v prihodnosti predstavljati enkratnost in pomen Plečnikovega dela tako domači kot tudi mednarodni javnosti.«

 
Plečnik v Ljubljani, ok. 1935; Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML

Red Tomáša Garrigua Masaryka ali Red TGM, poimenovan po prvem predsedniku samostojne Češkoslovaške, je visoko državno priznanje Češke republike, ki ga podeljuje predsednik republike ob Dnevu državnosti Češke republike.
Red TGM je priznanje, ki ga predsednik republike podeli osebam z izjemnimi zaslugami za razvoj demokracije, človeštva in človekovih pravic. Red so med drugim prejeli predsednik Václav Havel, pisatelj Karel Čapek, pesnik František Halas, slikar Emil Filla, med tujimi nagrajenci pa so Henry A. Kissinger, Ryszard Siwiec, Lord Braine of Wheatley in drugi.