četrtek, 7. 11. 2024

Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Objavljamo mnenje in pripombe Mestne občine Ljubljana v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I)

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo je bil sprejet leta 2002 (Ur. l. RS, št. 96/02) in od takrat že petnajstkrat noveliran. Tokratne spremembe, ki jih predlaga Ministrstvo za kulturo RS (v nadaljevanju: ministrstvo), so najobsežnejše in šestnajste po vrsti.

Spreminja oziroma dodaja se več kot tretjina členov, kar govori v prid stališču, ki ga v okviru strateškega dokumenta na področju kulture v MOL, zagovarjamo tudi sami in sicer, da je skrajni čas za novi in ne samo popravljen krovni zakon na področju kulture. Gre za temeljni pravni akt na področju kulture, na katerem sloni celoten sistem normativne ureditve kulture. Veljavni zakon je v marsičem že zastarel in je na nekaterih področjih postal celo ovira za učinkovito in uspešno delo.

Poudarimo naj samo dve ključni področji, ki nujno potrebujeta temeljito posodobitev: način upravljanja javnih zavodov na področju kulture ter postopki javnih razpisov in pozivov. Menimo, da je pravni okvir potrebno izoblikovati na novih konceptualnih izhodiščih, ki so usklajena s spreminjajočim se razmerami ne samo v kulturnem in kreativnem sektorju, temveč tudi v celotni družbi. Pri oblikovanju novega normativnega okvira je potrebno upoštevati tudi vlogo lokalnih skupnosti na področju kulture, ker krovni zakon o kulturi ureja tudi delovanje ne samo občinskih upravnih organov, pristojnih za kulturo, temveč tudi občinskih javnih zavodov in vseh izvajalcev, ki se financirajo iz proračunov lokalnih skupnosti.

Zato izhajajoč iz zapisanega ugotavljamo, da je nekaj novosti dobrodošlih, vendar pa predlagane spremembe ne ponujajo rešitev za ključne probleme slovenskega kulturnega sistema, ker se osredotočajo na zgolj določena specifična vprašanja in ne pomenijo bistvene prenove nacionalnega kulturnega modela.

Konkretne pripombe in predloge k tistim predlaganim zakonskih spremembam, ki najbolj zadevajo delovanje lokalnih skupnosti oz. neposredno Mestno občino Ljubljana, so pripete.

O tem, kako veliko vlogo igrajo lokalne skupnosti na področju kulture, nazorno priča podatek, da v Sloveniji deluje 201 javni zavod na področju kulture, od tega so jih 173 ustanovile lokalne skupnosti.