Pot pod noge, galerij v Ljubljani je veliko!

Muzejev, galerij in drugih razstavišč v Ljubljani ne manjka, tako da se bo mesto v prihodnjih mesecih lahko suvereno potegovalo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. V tokratnem prispevku skušamo razstavne prostore predstaviti tematsko, glede na vsebine, ki jih bodo ponujali do konca leta 2019. Začenjamo z največjimi javnimi ustanovami.

Krovna muzejska ustanova je Narodni muzej Slovenije, ki pod svojo streho še vedno gosti tudi Prirodoslovni muzej Slovenije. V Narodnem muzeju napovedujejo novo stalno razstavo Najstarejše zgodbe s stičišča svetov, ki bo na ogled od 26. novembra. Na razstavi bodo odstrli najbolj oddaljeno in skrivnostno preteklost ozemlja Slovenije, ki jo izpričujejo arheološke najdbe od starejše kamene do bronaste dobe. Novi občasni razstavi Narodnega muzeja si boste lahko ogledali od oktobra do maja, in sicer razstavo Ko zapoje kovina o tisočletjih metalurgije na Slovenskem ter razstavo koptskih tkanin. Slednja bo na ogled v prostorih na Metelkovi, kjer bo 5. novembra ob 18. uri tudi predavanje dr. Jana Ciglenečkega z naslovom Koptska kulturna in duhovna dediščina od antike do danes.
Poleg stalne razstave bo v Prirodoslovnem muzeju še do konca leta odprta razstava Naše malo veliko morje, prikazuje pa slovensko morje, ki je pomemben del naše naravne dediščine.
Pohitite v Slovenski etnografski muzej v muzejski četrti na Metelkovi, saj je gostujoča razstava Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga Šamanizem ljudstev Sibirije pri nas le še do 20. oktobra. Poleg njihovih stalnih razstav si lahko do 4. decembra ogledate tudi občasno razstavo Poklon Borisu Kuharju. V zadnjih mesecih tega leta napovedujejo novo občasno razstavo Bosi. Obuti. Sezuti. o sobivanju nog in obuval.
Tam pod Triglavom je naslov razstave fotografa Mirka Kambiča, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu odprli 2. oktobra. Ob 100-letnici njegovega rojstva so pripravili manjši izbor njegovih najljubših fotografij. 18. oktobra pa bo otvoritev retrospektivne razstave Naceta Bizilja. Muzeju podarjen obsežen Biziljev fotografski opus vključuje reportažne fotografije enega osrednjih fotoreporterjev in urednikov fotografije dnevnih časopisnih medijev v Sloveniji. Partizanskerisbe in grafike Alenke Gerlovič bodo na ogled od 7. novembra do 31. decembra.

V Mestnem muzeju bodo 7. novembra odprli veliko razstavo dosežkov novega veka z naslovom Knjiga. Znanje. Razum, ki bo na ogled kar do septembra 2020. Razstava bo obravnavala kulturne in duhovne vrhunce v Ljubljani – mestu, ki je takrat začelo postajati središče Slovencev, osredotočala pa se bo na čas družbenih in socialnih sprememb med letoma 1500 in 1800. Ta tri stoletja so med drugim prinesla tiskanje prvih slovenskih knjig, razmah šolanja v jezuitskem kolegiju, spremenjeno vlogo moškega, začetke šolanja žensk v uršulinskem samostanu in razsvetljensko gibanje v krožku barona Žige Zoisa. Do konca novembra si lahko pri njih ogledate še Plečnikove kelihe, ki so bili poleti razstavljeni v Vatikanskih muzejih.
V Plečnikovi hiši bo do konca januarja razstava Plečnik in sveto, pripravljajo pa še zanimivo razstavo o Plečnikovih neuresničenih projektih za Ljubljano. Razstava bo razkrila, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novi magistrat, Mesarski most, parlament na Grajskem hribu in Katedralo svobode v parku Tivoli.
Do 10. novembra vas razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom Po prekopu je obstajal samo še »naš« svet vabi k odkrivanju povezav med Egiptom in Sueškim prekopom. Z razstavo želijo povabiti k odkrivanju zgodovinskih in geografskih povezav med Evropo in Bližnjim vzhodom. Ob zgodbi o prekopu želijo spodbuditi razpravo o novodobnih migracijah in beguncih. Konec novembra bodo odprli pregledno razstavo Jiřija Bezlaja (do januarja), na kateri bo umetnik, ki pretežno ustvarja v kamnu, predstavljen z doslej največjim številom del.
Skočimo še v Vžigalico, galerijo blizu vhoda v Mestni muzej, kjer do 27. oktobra predstavljajo berlinsko umetnico Sinto Werner s prostorskimi intervencijami v galeriji, 12. novembra pa bo otvoritev razstave japonske umetnice Saeborg (pol človek, pol kiborg), ki iz lateksa kroji napihljive obleke domišljijskih karakterjev in jih postavlja v sanjske gumijaste dežele.
Jakopičeva galerija od oktobra do januarja vabi na razstavo Pigmalion fotografa Jake Babnika. Tradicionalna razstava Od skice do lutke bo do konca oktobra na ogled v Bežigrajski galeriji 1 – tokrat se predstavlja Lutkovno gledališče Zapik z Jeleno Sitar in Igorjem Cvetkom s skicami, lutkami, slikami, scenskimi elementi, fotografijami in videom. V prostorih Bežigrajske galerije 2 pa se bodo v oktobru in prvi polovici novembra predstavljali Prešernovi nagrajenci iz slovenske Istre: Zvest Apollonio, Aleksij Kobal, Janez Lenassi, Živko Marušič in Andraž Šalamun.

Zverinice iz Rezije, foto: arhiv lutkovnega gledališča ZAPIK

Že od septembra vas v Narodni galeriji pričakuje razstava Umetnost za nove dni. Razstava obsega 71 slik, kipov in del na papirju, predvsem dela realistov, vesnanov, impresionistov in umetnikov iz 30. let 20. stoletja. Med njimi najdemo družbenokritične podobe Hinka Smrekarja ter krajine Riharda Jakopiča in Matije Jame, izpostavljena je tudi monumentalna kompozicija Gojmirja Antona Kosa, ki v dolžino meri 20 metrov.
Do januarja vas bo mamila razstava Odlično mesto Ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg (1420–1488), ki predstavlja vlogo Ljubljane v 2. polovici 15. stoletja kot pomembnega kulturnega središča v okviru Notranje Avstrije. Novembra bodo gostili tudi Bienale slovenskega oblikovanja. In ne pozabite! Vsako prvo nedeljo v mesecu je prost vstop na stalno zbirko.

Mularijo v galerijo – ustvarjalna druženja za mlade 12+
V Narodni galeriji bomo umetnine predelali na sodoben način, z uporabo eksperimentalnih likovnih tehnik in mobilnih aplikacij. Pri nas lahko s prijatelji praznujete rojstni dan, ustvarjate vsako zadnjo soboto v mesecu ali pa se včlanite v klub in se z vrstniki s podobnimi zanimanji srečujete mesečno. www.ng-slo.si

Sosednjo Moderno galerijo je do januarja zasedel 9. trienale sodobne umetnosti U3 z naslovom Živo in mrtvo. Predstavlja dela skoraj 30 umetnikov, ki jih je tokrat izbral gostujoči kustos Vit Havránek. Zastavil si je vprašanje: s čim se v današnjem času ukvarja avantgarda v Sloveniji? V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi pa bodo konec novembra odprli razstavo donacije Dimitryja Orlača. Gre za enega najbolj samosvojih sodobnih umetnikov.
V Mednarodnem grafičnem in likovnem centru na Gradu Tivoli še pospravljajo po 33. grafičnem bienalu Ljubljana in pripravljajo dve razstavi, eno z Aksiomo in drugo z nagrajenci bienala.
Kulturni center Cankarjev dom ne ponuja le filma, gledališča, plesa in predavanj, temveč tudi dogodke s področja vizualne umetnosti. V Galeriji Cankarjevega doma bo do konca februarja razstava Ideja, znanost in tehnologija antične Grčije, ki z maketami, modeli, replikami in videi predstavlja neverjetne domislice starih Grkov. V novem letu se bodo obiskovalci v Galeriji Cankarjevega doma lahko Tête à tête – Iz oči v oči spogledovali s kar 121 fotografskimi portreti slovitega Henrija Cartierja-Bressona.
V Mali galeriji je te dni na ogled razstava letalske fotografije Nina Mihalka pod naslovom Zrak–zrak, 13. novembra pa bo Nina Mihalka zamenjal mariborski fotograf Gregor Radonjič, ki bo na razstavi Metakrajine / Vzporedne resničnosti predstavil svoje fotografsko raziskovanje prostora.

Mestna hiša bo do konca leta ponudila številne razstave. V atriju bo novembra gostoval TAM TAM-ov Plaktivat. Plakat, ki spreminja družbo, koledarsko leto pa tudi letos zaključujejo z razstavo ljubiteljskih slikarjev Ex Tempore 39 – Podoba Ljubljane. V Steklenem atriju bo oktobra in novembra likovna razstava Amadee Ris z naslovom Zavest v prostoru, ki ozavešča obiskovalce o problematiki spolne zlorabe otrok ter odpira vprašanja pomoči z umetnostjo. Razstave ponuja še Desni atrij: Sodobna ljubljanska arhitektura in razstava Skozi kostum spregovorim – ustvarjanje študentov kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter Prostor, ki izobražuje – razmislek o kakovostnih prostorih javnih vrtcev in osnovnih šol Fakultete za arhitekturo. V Galeriji Kresija koledarsko leto zaključujejo z razstavo keramike Radovana Gregorčiča z naslovom V Ljubljani Kozmosa.
Razstavišče z razgledom, Ljubljanski grad, ponuja razstavo Mogočni varuhi preteklosti: gradovi na Slovenskem, ki so jo zaradi velikega zanimanja podaljšali do februarja 2020. V prenovljeni Galeriji S bo do januarja fotografska razstava National Geografica Slovenija (Ne)znana fotografov Branka Čeaka, Domna Pala in Jožeta Mačka, v kateri avtorji odkrivajo prostore Ljubljane, ki so širši javnosti neznani in nedostopni, ali pa že neštetokrat videne vedute pokažejo z drugačnih perspektiv. V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu pa je še vse do 3. decembra na ogled razstava slovenskega avtorja stripa Zorana Smiljanića Ustava v stripu.

Mala galerija Banke Slovenije nadaljuje tradicijo priljubljenega ljubljanskega razstavišča na Slovenski 35 in od aprila letos deluje kot uradno razstavišče Univerze v Ljubljani. Galerija pokriva širok spekter umetniških polj, od likovne umetnosti, glasbe, performansa, arhitekture in krajinske arhitekture do grafičnega, industrijskega in modnega oblikovanja.
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega ulici redno predstavljajo ustvarjalnost svojih članov, prav tako v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22, kjer se bodo do konca leta predstavili kiparka Paola Korošec, slikarka Annamaria Saša, Dominik Olmiah Križan ter ilustratorke Alenka Spacal, Mojca Sekulič Fo in Andreja Gregorčič.
Opozorimo še na prvega v nizu projektov pred odprtjem novega prostora umetnosti Cukrarna (otvoritev je predvidena za pomlad 2021), in sicer na intervencijo v javni prostor Na poti Mateja Andraža Vogrinčiča, ki si jo lahko ogledate do 2. decembra. Umetnik je tlakoval centralno os – pot, ki vodi skozi park od križišča proti tovarni. Pot je tlakovana z zdrobljenim materialom kritine (granulat), ki je bil nekoč del stavbe.

Manjše, neodvisne galerije

V okviru 25. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk bodo v Galeriji Škuc na Starem trgu 21 odprli razstavo Alicje Rogalske Oblike pritiska, ki se zazira v preteklost, sedanjost in prihodnost globalnih delovnih pogojev v kapitalizmu skozi prizmo njegovih učinkov. 22. oktobra pridite na otvoritev skupinske razstave umetnic Neže Knez, Dalee Kovačec in Lene Lekše, katerih delo v celoti opredeljujejo razvidni individualni pečati. Sledila bo samostojna razstava Tomaža Furlana Zajtrk na jutranjem vlaku (od 21. novembra do 15. decembra).
V Kinu Šiška se v teh dneh poslavljajo od stripovskega festivala Tinta, vendar v galeriji Dobra vaga do začetka novembra lahko še ujamete njegove odzvene: Tinta X Umetnica na mesec Zhang Chen: Kukalo ter Tinta X Zine vitrine Daria Tommasi: Letni časi. Slednja se v novem zinu ukvarja z nenehnim spreminjanjem, ki so mu podvrženi svet, rastline, živali in sploh vse, kitajska umetnica Zhang Chen pa raziskuje pripovedne potenciale nemih stripov.
V šišenski galeriji P74 (stavba ob Kinu Šiška), ki jo vodi Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., se na samostojni razstavi Turandot predstavlja Dejan Habicht (do 29. 10.). Fotograf s pomočjo videa, zvoka, instalacij in predavateljskih performansov razčiščuje svoj odnos do fotografije. V novembru pa bo tam raziskovalna razstava RIO (Rock in opposition), s čimer bodo obudili pomembno obdobje popularne neodvisne in alternativne kulture. Decembra bodo na samostojni razstavi gostili Ivana Marušića Klifa, eksperimentatorja z vizualnimi mediji in avtorja kompleksnih svetlobnih ambientov in interaktivnih instalacij iz Zagreba, ter Uroša Potočnika, slikarja, ki enakovredno obravnava naravo, forme njene reprezentacije in različno podobotvorje svetovnega spleta.
V Aksiomi na Resljevi 7 oktober začenjajo s samostojno razstavo umetnice Kyriaki Goni. Razstava Štetje kraterjev na Luni predstavlja namišljeno srečanje med astronomom Johannom Friedrichom Juliusom Schmidtom (1825–1884), ki je svoje življenje posvetil preučevanju Lune in narisal najbolj natančen lunarni zemljevid svojega časa, in DeepMoonom, umetno inteligenco, ki je bila razvita leta 2018 za prepoznavanje Luninih kraterjev. V november bodo stopili s kar dvema dogodkoma – performansom Saše Sedlačka v Projektem prostoru Aksioma in otvoritvijo skupinske razstave Hiperzaposlovanje v prostorih Mednarodnega grafičnega in likovnega centra v Tivoliju. Sašo Sedlaček bo svoj projekt v Aksiomi predstavil še v okviru samostojne razstave Om za kovanec, kar je prvi korak k vzpostavitvi kriptovalutne platforme Oblomo, namenjene vrednotenju brezdelja, pasivnosti, mirovanja in lenobe v dobi vzhajajoče umetne inteligence in postdelavske družbe. Leto 2019 bodo zaključili z razstavo umetnika Danila Milovanovića. Projekt se osredotoča na zanimiv ljubljanski pojav nizkoproračunskih parkirišč, ki so zgrajena skoraj čez noč.
V Ljubljani je še nekaj alternativnih razstavišč, kot so Galerija Alcatraz v skvotu Metelkova Mesto, galerija v tamkajšnjem hostlu Celica in v drugih ad hoc prostorih, ki so pogosto tudi administrativna delovišča društev in posameznikov. Ne bojte se odsuniti vrat in vstopiti: prijazno vas pričakujejo!

Zasebne galerije

Na Jurčičevem trgu 2 v starem mestnem jedru Ljubljane so galerijski prostori podjetja Antikvitete Novak, d. o. o., kjer so razstavljene umetnine iz različnih obdobij in različnih zvrsti umetnosti. Tu lahko uzrete lesen sakralni kip iz 16. stoletja ali sodobno keramično skulpturo iz 21. stoletja, olje slovenskih impresionistov ali bronasto skulpturo naših modernistov. 24. oktobra bodo odprli pregledno razstavo del svetovno znanega slovenskega umetnika Antona Zorana Mušiča (1909–2005).
V prijetni fotografski galeriji Fotografija v stari Ljubljani (Levstikov trg 7) so v prvih dneh oktobra odprli razstavo legendarne italijanske fotografinje Letizie Battaglia in fotografa Roberta Timpere z naslovom Mafija, bolečina, ljubezen, 5. novembra pa bo otvoritev razstave Lumen Nataše Segulin. Na decembrski razstavi bodo predstavili dela angleškega fotografa Michaela Kenna.
Blizu Levstikovega trga je še Galerija Zala, na Židovski 8 pa boste našli Galerijo Hest. V slednji bo do 17. oktobra na ogled razstava del pokojnega umetnika Jožeta Slaka Đoke, ki je ustvarjal v lesu, objekte pa nadgrajeval z značilnim rezanjem in sestavljanjem slik v poljubne oblike.
Blizu so še galerija na bregu Ljubljanice, galerija Equrna pri gledališču Glej, zunaj mestnega jedra pa so še galerije v poslovnih prostorih Krke, Mercatorja ... Za ogled vseh boste potrebovali vsaj teden dni, dobre pohodne čevlje in velik nahrbtnik sendvičev. Hitro na pot (z Ljubljano pod pazduho)!

 

S skupnim znanjem v napad na krizo informacij

Bienale oblikovanja – od maratona do razstave

Na različnih ljubljanskih prizoriščih se bo novembra začel že 26. bienale oblikovanja, ki ga organizira Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Osrednja tema bienala oblikovanja, ki poteka pod naslovom Skupno znanje, je kriza na področju informacij. BIO 26 bo predstavil šest zmagovalnih projektov, izbranih v okviru oblikovalskega maratona, kjer so se skupine oblikovalcev in neoblikovalcev lotile izzivov, povezanih z institucijami za produkcijo in posredovanje znanja.

Prizor z oblikovalskega maratona (ali t. i. designaton), intenzivne tridnevne delavnice, v okviru katere so bili izbrani projekti za 26. bienale oblikovanja. Foto: Janez Klenovšek

Osrednja tema je kriza na področju informacij, zato bodo na bienalu odkrivali potenciale, kako razdiralni informacijski kaos spremeniti v ustvarjalne zbirke znanja. »'Skupno znanje' se namreč nanaša na znanje, ki ga imajo ljudje v določeni skupnosti in si ga med seboj delijo, v širšem smislu pa tudi na njihovo razmišljanje in na to, kako izražajo svoje ideje, občutke in prepričanja,« pojasnjujejo organizatorji.

V mesecih pred bienalom so pripravili oblikovalski maraton, intenzivno tridnevno delavnico, v okviru katere so izbrali projekte za 26. bienaleoblikovanja. Na bienalu bodo predstavili šest zmagovalnih projektov. Razstava bo razdeljena na pet tematskih poglavij: kriza informacij, podatki, informacije, znanje in modrost.

Bienale oblikovanja kurirata avstrijski kustos in kulturni producent Thomas Geisler ter njegova pomočnica Aline Lara Rezende, oba z vrhunskimi svetovnimi referencami. Poleg kurirane razstave v Muzeju za arhitekturo bodo rezultate sodelujočih na oblikovalskem maratonu gostili še Narodna in univerzitetna knjižnica, Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti, Univerza v Ljubljani, Dom starejših občanov Fužine, Botanični vrt in časopisna hiša Delo. Spremljevalni program bo potekal v podhodu Ajdovščina in na drugih lokacijah po vsej Ljubljani in drugod po Sloveniji.

Razstava Skupno znanje bo na ogled od 14. novembra do 9. februarja 2020.

--

Avtor: Jelka Šutej Adamič