V Živalskem vrtu Ljubljana v teh mrzlih dneh skrbijo za dobro počutje živali, posebno skrb namenjajo tistim, ki niso prilagojene na življenje v zimskih razmerah.

Živali začnejo na zimske razmere in nizke temperature pripravljati že jeseni, ko jim pripravljajo bolj kalorično hrano ter skrbijo, da v zimo vstopijo v dobri kondiciji. Pridobljena zaloga maščobe in kakovostna zimska dlaka jih namreč varujeta v hladnih dneh.

V teh dneh  v Živalskem vrtu posebno pozornost namenjajo pitni vodi, ki jo stalno menjavajo in dolivajo, saj stoječa voda ob nizkih temperaturah hitro zmrzne.

Za živali skrbijo na različne načine

Tujerodne živali, ki naravno živijo v toplih krajih, čez zimo bivajo v notranjih ogrevanih prostorih. Žirafe, na primer, so prilagojene preživetju v okolju z visokimi temperaturami, zato zaradi oblike telesa in razporeditve žil tik pod kožo hitro izgubljajo telesno toploto. V ljubljanskem Živalskem vrtu zato zimo preživijo v ogrevanem žirafnjaku, ob lepem vremenu pa jih za krajši čas spustijo tudi v zunanji del ograde.

Živali, ki so genetsko bolj prilagojene nižjim temperaturam, se zimi prilagodijo na različne načine: zraste jim gostejša dlaka, ki jim omogoča učinkovitejšo izolacijo ali pa učinkoviteje kopičijo maščobne zaloge v telesu. To so denimo dvogrbe kamele, ki svoj kratkodlaki poletni videz zelo spremenijo, volkovi, medvedi, jeleni, damjaki… Tudi kravi, volu in kozam zrase pozimi daljša dlaka.

Zimska podoba dvogrbe kamele.

Obisk Živalskega vrta pozimi

Obisk Živalskega vrta je tudi v teh dneh zanimivo doživetje. Nekatere živali so zaprte v notranjih ogrevanih prostorih, a obiskovalci vseeno vidijo. To so slon, žirafe, šimpanzi, sajmiri in surikate. V zunanjih ogradah so zebre, antilope in gepardi, ki pa imajo na voljo tudi ogrevane prostore, kamor se po potrebi lahko umaknejo. Volkovi, sibirski tigri, kozorogi, damjaki in mačje pande, ki naravno prebivajo v okolju z nižjimi temperaturami, pa imajo v svojih ogradah zavetja s suho podlago.