Viktorija Potočnik je prešla različne profesionalne poti. Bila je na mnogih preizkušnjah, a je svoje delo opravljala profesionalno in z le redkimi kompromisi.

V kraju od koder prihajam nismo imeli Pionirskega doma, a zavedanje o pomenu kulturno - umetniškega ustvarjanja sem dobila pri starših, ki sta dom napolnila s knjigami, številnimi gledališkimi vajami v naši dnevni sobi, očetovo skrbjo za film in kulturno dediščino. Pred leti sem prevzela vodenje zanimive in posebne institucije, kjer svoja strokovna znanja in izkušnje od doma udejanjam z vsemi, ki pišemo zgodbo zavoda.  

Pionirski  dom - Center za kulturo mladih, deluje na treh lokacijah v našem mestu. V lani izjemno lepo prenovljeni stavbi na Komenskega 9, na Miklošičevi ulici in v Baragovem semenišču. Ta posebna in zanimiva stavba, skrita med Navjem in Gospodarskim razstaviščem, je stavba z izjemno zgodovino, ki jo nakazuje že njena arhitekturna izjemnost,  za zidovi stavbe pa  že desetletja ne usahne vedoželjnost mladih in številnih umetnikov, pedagogov in študentov. Stavbo, ki jo je načrtoval Plečnik je sicer predal v njeno dokončanje arhitektu Suhadolcu, ki je ohranil njegov vedno vznemirjujoč in osmišljen inovativni pečat.

Če je tromostovje poskus Plečnika, da uvede v Ljubljano Beneške vedute, je Baragovo semenišče zagotovo slovenski kolosej pravijo poznavalci njegovih del. Danes je v stavbi Akademski kolegij, Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom -  Center za kulturo mladih. Kakšna izjemna energija in kako posebna stavba si rečem vsako jutro, ko vstopam v prostore, ki te že pri vstopu spodbudijo v neizčrpna razmišljanja. 

To ni samo stavba, njeno vsebino so bogatili številni posamezniki in številne generacije mladih, ki so še kako zaznamovale slovenski kulturni prostor. Programi filmske vzgoje in njena pionirska dela, so bogatila pedagoško delo in odstirala zakonitosti filmske teorije o filmski vzgoji. Priprave Lojzeta Kovačiča, ki je vodil lutkovne dejavnosti in gledališko dejavnost, se še danes berejo kot zakladnica svežih idej in izjemnega poznavanja dela z mladimi. Tukaj so bogatili ustvarjalni svet mladih še Janez Bitenc, Drago  Hrvacki, Milan Dekleva, Lado Pengov, Dragica Čadež Lapajne, Dane Zajc in številni drugi izjemni pedagogi.

S spoštovanjem tradicije, zavedanjem tega trenutka in prihodnosti tudi danes, dnem za dnem, s sodelavkami in sodelavci snujemo vsebine, ki bogatijo številne kulturno umetniške in jezikovno kulturne programe zavoda. Več kot tisoč mladih, ki obiskuje celoletne dejavnost, pridobi možnosti in priložnosti, da osvoji veščine in znanja v več kot 30 kulturno umetniških programih in se uče trinajst različnih tujih jezikov in njihovih kultur.

Možnosti, da mladi predstavijo svoj film, gledališke kreacije, opravijo glasbeni nastop pred izjemno žirijo, predstavijo njim lasten gib, raziskujejo svet umetnosti in znanosti je dana vsem mladostnikom Slovenije in tujine. Ne preseneča me, da je naše delo prepoznala Evropska komisija in številni tuji partnerji doma in v tujini. Počasi a prepričljivo utrjujemo zavedanje, da je kulturno umetniško ustvarjanje eden najpomembnejših temeljev razvoja vsakega posameznika, ki oblikuje samozavestnega, kritičnega in  ustvarjalnega posameznika.

Ob naštevanju podatkov je zame najpomembnejše to, da številni mladi, ki obiskujejo naš zavod v njem prepoznajo vzdušje sprejetosti, možnosti razreševanja stisk, najdejo svoje prijatelje in pridobijo bogate praktične izkušnje. V izvedeni anketi so tečajniki največkrat zapisali, da smo pravi dom. Zato, ko obtožujemo mlade, da so premalo socialno senzibilni, da so preveč na računalnikih, vprašajmo raje sebe, kakšne možnosti in priložnosti jim nudimo, da so opremljeni za zahteven jutrišnji dan.

Zato in zaradi vseh načrtov, ki so pred nami ja moja pot v vse posebne stavbe Pionirskega doma od Trnovega do Bežigrada, pot razmišljanj o novih izzivih, ki so pred kolektivom in posameznimi izjemnimi pedagogi, ki ustvarjajo z mladimi.

---

Ostale zgodbe sodelavk in sodelavcev preberite v MESTnicah.