V Ustvarjalnem centru Švicarija smo 12. junija 2018 podelili Župančičeve nagrade za leto 2018, najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico slovenske prestolnice in s svojo vrhunskostjo odmevajo tudi v širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel

filmski, gledališki, operni, televizijski in radijski režiser, scenarist, direktor fotografije in zaslužni visokošolski profesor Karpo Godina

Karpu Godini smo nagrado podelili za monumentalen življenjski opus z 21 celovečernimi filmi, med njimi s tremi kultnimi slovenskimi filmi, Splavom meduze (1980), enem najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov, Rdečim boogiem ali Kaj ti je deklica (1982) in Umetnim rajem (1990), blizu sto kratkimi filmi in 600 propagandnimi filmi. Umetnik je sodeloval v uradnih programih vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalov in v več kot sto filmskih žirijah ter za svoje delo ob veliki in mali Prešernovi prejel vse pomembne filmske nagrade, skupaj več kot štirideset, nazadnje tudi red za zasluge za oglaševalsko akcijo Slovenija, moja dežela in Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. S kratkimi filmi je že zelo zgodaj zaslovel kot ključna osebnost jugoslovanskega črnega vala, hkrati pa ustvarjal konceptualne umetnine v sodelovanju z neoavantgardnimi umetniki svojega časa. Temeljne prvine njegovega opusa so v vsebinskem pogledu socialna kritičnost, ki ga je stala resnih oblastnih ukorov, humor, ironija, na formalni ravni pa visoko kultivirana estetika in izviren dar za filmsko pripoved, skozi katero umetnik polnokrvno uresničuje vse svoje bogato ustvarjalno življenje in je dolga leta kot profesor filmske režije in TV- kamere za režiserje oplajal filmske navdušence med študenti. Svetovna slava legende jugoslovanskega in slovenskega filma Karpa Godine daje navdihujoč pečat slovenski prestolnici kot vse bolj uveljavljenemu filmskemu mestu in mestu kulture, zato je Ljubljani v veliko veselje, da ga lahko počasti tudi z Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

Župančičeve nagrade za leto 2018 so prejeli

Ansambel za sodobni ples EnKnapGroup

za izjemne predstave LOOP DE LOOP in Pearl koreografov Guyja Naderja in Marie Campos, izvedenih v enem večeru, SET AND RESET/ Ponastavitev in CANARD PEKINOIS/ Mračna zveza koreografov Trishe Brown Dance Company in Josefa Nadja, izvedenih v drugem, ter Zasledovalci sreče, v kateri se ples drzno spaja z 110-minutno govorjeno igro in petjem v strastni hibridni umetnini, ustvarjeni z odrsko prezenco šestih samosprašujočih se plesnih umetnikov o smislu predanosti efemernemu gibu in dihu na minljivem odru tega sveta, ki brez konca izumljajo nove plesne podobe v gledališkem kozmosu. Z avdicijskim izborom mednarodnih zasedb posameznih predstav, ustvarjalnim procesom s široko pahljačo vadbenih prvin in avtorsko profiliranimi režiserji, koreografi in plesalci ansambel v vsaki predstavi posebej intenzivno vtiskuje v gledalčevo zavest osebna in kolektivna sporočila gibalne čarovnije telesa, duše in duha in z njimi slovenskemu in svetovnemu plesu postavlja najvišja umetniška merila. Ljubljana se zato ansamblu EnKnapGroup ob desetletnici prodornega in inovativnega ustoličevanja vrhunskega žanrsko raznorodnega sodobnega plesnega repertoarja v ljubljanski, slovenski in svetovni kulturni prostor s ponosom poklanja s podelitvijo Župančičeve nagrade.

Gledališka ustvarjalca in poučevalca cirkuške umetnosti Nataša in Ravil Sultanov

za uprizoritvi Chagall v koprodukciji društva AVGUS, Mini teatra in gledališča ŠKUC, v kateri igralca raziskujeta odnos med besedo, pripovedjo in barvo in uprizarjata širok razpon igralskih izrazil od klovnade do tragedije, in lutkovnogledališki predstavi po Tolstojevi povestici Platnomer – povest konja v koprodukciji Zavoda Bufeto, Cankarjevega doma Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor, v kateri gledalca pretresa Ravilova empatična upodobitev konja. Umetnika, izšolana na Akademiji za cirkuške umetnosti v Moskvi, sta s tema predstavama in številnimi drugimi, ustvarjenimi v 25 letih svojega delovanja v Sloveniji, vpeljala mojstrstvo klovnade in cirkuških veščin v slovenski gledališki prostor in izjemno plodno sodelujeta z najboljšimi slovenskimi režiserji. V zadnjem desetletju sta pripravila in vodila deset mednarodnih festivalov sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf, ki ga od leta 2014 medijsko sponzorira znameniti Cirque de Solei, in v Ljubljano pripeljala vsa najvidnejša imena te odrske zvrsti. Ob tem se v svojem Laboratoriju smeha zavzeto posvečata vzgoji nove generacije cirkuških umetnikov, ki so sprejeti na ugledne evropske šole novega cirkusa in že rojevajo lastne umetniške produkcije. Ljubljana je umetnikoma Nataši in Ravilu Sultanov z Župančičevo nagrado hvaležna za poltretje desetletje smeha, s katerim razveseljujeta ne le slovensko prestolnico, ampak tudi številne druge kraje po Sloveniji in širita kulturo dobre volje globoko čuteče slovanske duše po svetu.

Pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik Jani Virk

za zbirko sedmih kratkih zgodb Med drevesi, s katero umetnik svoj vznemirljivi in pogosto nagrajevani literarni opus nadaljuje z jezikovnim mojstrstvom, izjemnim pripovedovalskim in opisovalskim talentom in dognano dramaturgijo zgodb v duhovni legi osredotočeno opazujočega in samoopazujočega se negotovega popotnika v svetu. »Virkove literarne osebe dvomijo, izgubljajo vero in smisel bivanja, a nikoli ne pristanejo na letargijo in brezbrižnost do drugih. Globoko razklane se borijo za to, da bi s svojim ravnanjem ohranile vsaj spomin na izgubljeno človekovo plemenitost in dostojanstvo,« ugotavlja pesnik Milan Dekleva in dodaja: »Jani Virk je morda najvztrajnejši literarni čuvar skrivnosti, ki nosi naše bivanje, zaščitnik transcendence, ki se je rodila s prvimi miti, vedami in meditacijami in jo danes poznamo pod imenom kvantna nedoločljivost.« Mesto, v katerem ustvarja pisatelj, katerega pogled se pne iz sveta v kozmos, ima z njegovo umetniško besedo zagotovilo, da duh bdi nad svetom tudi takrat, ko se zdi potopljen v privide ničevosti, zato ob nagrado s Prešernovim imenom na njegov opus s hvaležnostjo pripenja tudi Župančičevo nagrado.