Oktober vsako leto zaznamujejo govori o našem notranjem počutju, saj je 10. oktobra svetovni dan duševnega zdravja. V okviru tega dneva je nastal projekt študentov psihologije na Filozofski fakulteti »Kako si?«, ki ga organizirajo, da bi ozaveščali o pomembnosti duševnega zdravja in skrbi zanj. Letos je projekt praznoval že 12. rojstni dan. To je enotedenski dogodek, za katerega vsako leto izberejo aktualno osrednjo temo, za katero menijo, da se jo da povezati z duševnim zdravjem. Letos so se odločili za temo revščine pod sloganom »Kako si? Shajam«, o čemer sva se pogovarjali z organizatorko projekta, Živo Manjo Petrovec.

Letos ste se začeli truditi, da bi projekt iz enotedenskega dogodka enkrat na leto prerasel v celoletno aktivnost pod novim sloganom »Naj bo vsak dan dan duševnega zdravja«. Zakaj?

Psihologi živimo v svojem mehurčku in seveda se nam zdi duševno zdravje zelo pomembno. Nič ni narobe, če greš k psihologu, vsi se soočamo s težavami, po statistiki ima vsaka četrta oseba težave z duševnim zdravjem. Ampak mi ne želimo govoriti samo o tipičnih motnjah, kot so depresija, bipolarna motnja in shizofrenija, temveč tudi o preobremenjenosti, stresu ali slabi samopodobi – to je nekaj, s čimer se sreča vsak posameznik. Nam je to zelo jasno, vendar ko zapustimo svoj mehurček, ugotovimo, da za ta del našega življenja še vedno obstaja stigma, da se duševno zdravje ne jemlje kot nekaj pomembnega in da ljudje mislijo, da mora biti nekaj zelo narobe s tabo, če greš k psihologu. Zato želimo, da bi se skrb za duševno zdravje prenesla na naš vsakdan.

Zakaj ste za letošnjo osrednjo temo izbrali revščino?

Vsako leto poskušamo izbrati dovolj aktualno temo in o revščini smo razmišljali že dlje časa, saj se da zelo dobro povezati z duševnim zdravjem. Vseeno nam je bilo malo težko, saj pri nas ni veliko psihologov, ki bi se ukvarjali izključno z revščino v povezavi z duševnih zdravjem. V programu smo imeli predvsem ljudi, ki se z revščino ukvarjajo na različnih področjih, in tako smo se osredotočili na različne posledice revščine. Med drugim smo spregovorili o tem, kako revščina vpliva na sam razvoj otroka: vidimo lahko, da se pri otroku, ki izhaja iz revne družine, že sam govor razvija drugače, finančno stanje doma vpliva tudi na otrokov učni uspeh in njegove družbene interakcije. Saj se govori o revščini, ampak se hkrati tudi ne zares, še posebej ne z vidika duševnega zdravja. Izpostavlja se, da je minimalna plača prenizka in da ljudje od tega težko živijo, ne pa tega, kako stresno je lahko takšno življenje za posameznike in kako to vpliva na njihove otroke.

Na otvoritev ste povabili glasbenika Zlatka. Kako to, da ste se odločili zanj?

Vsako leto tik pred začetkom projekta priredimo teaser, in sicer zajtrk z znano osebnostjo, da razširimo glas o našem projektu. Iskali smo koga, ki bi povedal svojo osebno zgodbo, povezano z revščino, in spomnili smo se na Zlatka, ki se je na povabilo odzval. On je namreč sin priseljencev, ki je bil kot otrok deležen veliko žaljivk in ni imel ne družbeno ne finančno rožnatega življenja, vendar je kljub temu ostal optimističen. Zaradi uspeha, ki ga je dosegel, se nam je zdelo, da bi lahko služil kot navdih marginalnim skupinam, in povabili smo ga, da spregovori o tem, kako se je sam spopadal z revščino in kako je ostal tako pozitiven.

Povezali ste se tudi s Kralji ulice. Kakšna pa je njihova vloga pri projektu?

Do njih smo pristopili, ker smo želeli, da bi predstavili svoje osebne zgodbe in jih delili z občinstvom. Drugi del njihovega udejstvovanja se imenuje Nevid(e)na Lubljana, voden ogled mesta, kjer brezdomec popelje sodelujoče po skritih kotičkih mesta, kjer je sam preživljal svoje življenje. S tem želijo razbijati predsodke, ki jih imajo ljudje o brezdomcih. In poleg tega je 10. 10. tudi svetovni dan brezdomcev!

Med projektom bodoči psihologi organizirajo čajanke, okrogle mize, filmske večere in predavanja. Vsi dogodki so brezplačni.

#to semjaz

Celoletno pomoč mladim nudi tudi program #to sem jaz, ki je usmerjen predvsem v razvijanje pozitivne samopodobe mladostnikov in njihovih socialnih veščin. Pod sloganom »Skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati kot govoriti« omogoča mladim dostop do spletne svetovalnice, kjer 60 strokovnjakov s področja medicine, psihologije in socialnega dela, ki delujejo prostovoljno, odgovarja mladim na njihova vprašanja, samo posvetovanje pa je anonimno in brezplačno. Poleg svetovalnice organizirajo tudi preventivne delavnice v šolskem okolju, ki so namenjene razvoju tistih spretnosti, ki mladostnikom olajšajo odraščanje, jih podpirajo pri soočanju z izzivi življenja in uporabi ustvarjalnih strategij za reševanje problemov. Pri svojem delu se pedagoški delavci opirajo na koncept 10 korakov do boljše samopodobe, katerega avtorica je psihologinja Alenka Tacol.

Program za promocijo zdravja To sem jaz so razvili na Oddelku za socialno medicino in promocijo zdravja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, od januarja 2014 pa delujejo pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spletno svetovalnico lahko mladi najdete na naslovu www.tosemjaz.net. Lani so izdali tudi znanstveno monografijo z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki zajema celovit pregled in analizo stanja na področju pozitivnega in negativnega duševnega zdravja od 0 do 19 let, izpostavlja pa tudi ključne duševne motnje in predloge ukrepov.

--

Avtor: Patricija Fašalek