Umetniške gimnazije v Ljubljani

Lepo število nadarjenih učencev se že po končani osnovni šoli odloči za ustvarjalno pot, tako da svoje znanje in talent razvija na umetniških gimnazijah. V Ljubljani tri vzgojno-izobraževalne ustanove že dobri dve desetletji izvajajo program umetniške gimnazije različnih smeri: poleg Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki smo ga že predstavili v eni od prejšnjih številk, sta to še Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana ter Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Vse tri se lahko pohvalijo z dijaki, ki dosegajo odlične uspehe na raznovrstnih tekmovanjih in natečajih doma in po svetu. Veliko jih nadaljuje študij na priznanih domačih in tujih univerzah; med njihovimi nekdanjimi dijaki so tudi številna znana imena iz sveta glasbe, plesa, gledališča, slikarstva, kiparstva in oblikovanja.

Edina srednja šola sodobnega plesa v državi

Na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (SVŠGUGL), ki domuje na dveh lokacijah za Bežigradom, letos obeležujejo kar tri okrogle obletnice – 70 let programa predšolske vzgoje, 30 let splošne gimnazije ter 20 let umetniške gimnazije. V šolskem letu 1999/2000 so se šolarji lahko prvič vpisali na plesno smer, zdaj pa se lahko že deseto leto vpišejo tudi na smer gledališče in film. Letos šolo obiskuje 870 dijakov v 33 oddelkih, ki jih poučuje okoli 100 profesorjev.

Po besedah ravnatelja Alojza Pluša si prizadevajo pri dijakih razvijati nadarjenost, ustvarjalnost in sposobnost za umetniško izražanje. So edina srednja šola sodobnega plesa v Sloveniji in od vpeljave programa se je vpis močno povečal. Pedagogi, ki so večinoma zaključili študij na priznanih tujih ustanovah, dijake med drugim seznanijo s sodobnimi tehnikami plesa, baletom in zgodovino plesa. Na prenovljeni smeri gledališče in film dijaki spoznavajo gledališko umetnost, pridobivajo teoretična znanja s področja gledališča, plesa, videa in filma, ustvarjajo in poustvarjajo. Toda ravnatelj izpostavi, da se »v program umetniške gimnazije vpisuje premalo fantov. Smer gledališče in film obiskuje okoli 80 % dijakinj, v modulu sodoben ples je delež dijakov izrazito majhen. Vendar so tisti, ki so se odločili zanj, izjemno motivirani in uspešno nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih ustanovah.«

V sodobnem Plesno-gledališkem centru, ki so ga pred nekaj leti uredili v stavbi nekdanje srednje poklicne gradbene šole, je dogajanje zelo pestro. Tu dijaki preživijo precej časa, v njem potekajo vsakodnevne vaje in obsežne priprave na številne predstave. Plesne in gledališke predstave, ki jih pripravljajo dijaki vseh letnikov, večinoma obiskujejo dijaki, njihovi sorodniki ter njihovi nekdanji dijaki. Sodelujejo tudi s sorodnimi šolami v tujini, med drugim s češkim konservatorijem Duncan Center in XVI. gimnazijo iz Zagreba. Ob vsej pisani paleti dejavnosti je Plesno-gledališki center že po nekaj letih postal pretesen, zato načrtujejo razširitev: nove prostore bodo že letos začeli prenavljati v nekdanjih delavnicah Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole.

Med nekdanjimi dijaki so številna znana imena: vrhunski plesalci Nika Kljun, Aleš Čuček in Matevž Česen, lutkovna animatorja Sonja Kononenko in Brane Vižintin, igralec Tomaž Urgl, skladatelj in glasbeni pedagog Blaž Rojko, violinist Žiga Faganel ter pevki Nuša Derenda in Manca Špik.

www.svsgugl.si

 

Šola, ki »štrli iz povprečja«

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (SŠOF), ki domuje v samem osrčju mesta, v Križankah, sodi med vodilne ustanove v Sloveniji, ki vzgajajo in izobražujejo na likovnem področju. Razvila se je iz Šole za umetno obrt v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1946 z namenom vzgajati in usposabljati gojence za samostojno izdelovanje izdelkov umetne obrti, danes pa lahko dijaki ob vpisu izbirajo kar med šestimi programi: grafičnim oblikovanjem, oblikovanjem uporabnih predmetov, modnim oblikovanjem, fotografskim tehnikom in umetniško gimnazijo – likovne smeri.

Šolo, ki ima skupaj 24 oddelkov (po en oddelek vsake smeri in 2 oddelka umetniške gimnazije), obiskuje okoli 700 dijakov. Čeprav se je od njenih začetkov marsikaj spremenilo, še vedno domujejo v istih prostorih, ki pa danes tako rekoč pokajo po vseh šivih. Kljub nekaterim predlogom za rešitev prostorske stiske – idejni načrt za izgradnjo prizidka k stavbi tedanje Šole za umetno obrt je v sklopu prenove Križank zasnoval že Jože Plečnik – se do današnjih dni ni nič kaj bistveno premaknilo. A ravnatelj Gregor Markelj meni, da »si država vendarle zasluži vsaj eno sodobno šolo za oblikovanje, če kaj razmišlja o svetli gospodarski in kulturni prihodnosti«.

Dijake različnih smeri povezujejo ljubezen do ustvarjanja in raziskovanja ter drugačno dojemanje sveta. V učnem načrtu vseh smeri je velik poudarek na razvijanju lastne ustvarjalnosti in oblikovanju osebnosti skozi delo. Vsako leto se odpravijo tudi v šolo v naravi, kjer potekata kiparska in slikarska delavnica. Veliko je tudi timskega dela in medpredmetnega povezovanja, slovijo tudi po strokovnih ekskurzijah v tujino, ki omogočajo dijakom od blizu spoznavati izvirne umetnine velikih umetnikov.

Z organizacijo razstav in udeležbo na številnih natečajih in festivalih omogočajo dijakom, da se predstavijo javnosti ter sodelujejo z vrsto kulturno-umetniških ustanov. Med njihovimi nekdanjimi dijaki so mnoga priznana imena, ki danes sooblikujejo kulturno podobo Slovenije.

www.oblikovna.si

-- 

Avtor: dr. Tanja Pihlar