Ljubljana je na dobri poti do ogljične nevtralnosti
V Ljubljani, članici misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, katere namen je pospešiti napredek najbolj ambicioznih evropskih mest na poti do podnebne nevtralnosti, odločno stopamo končnemu cilju naproti.
Del aktivnosti na naši poti do ogljične nevtralnosti je tudi študija, ki so jo v okviru Krovnega sporazuma o povezovanju elektroenergetskega sektorja s sektorjem ogrevanja izdelali v družbi ELES, d.o.o. v sodelovanju z Energetiko Ljubljana, je pokazala, da je Ljubljana s svojimi prizadevanji na dobri poti k ogljični nevtralnosti. Za doseganje tega cilja bo v naslednjih letih ključno razogljičenje občinskega sistema daljinskega ogrevanja (SDO), ki danes temelji na premogu in zemeljskemu plinu, ter postopno nadomeščanje teh energentov z obnovljivimi alternativami, kot so biomasa, bioplin in vodik. Študija je prepoznala tudi pomen energijske izrabe odpadkov (EIO), ki poleg energetske oskrbe učinkovito rešuje tudi izzive v zvezi s komunalnimi odpadki.
Izrazitega pomena je predvsem krepitev aktivnosti na področju energetske sanacije objektov, kar je ključno pri zmanjševanju končne rabe energije. Pri energetski sanaciji pa ne smemo pozabiti na celovit pristop, to je sočasno statično sanacijo objektov.
Spomnimo, da je v minulih petih letih Evropska komisija s podporo Evropskega parlamenta preoblikovala ključne elemente svoje energetske politike, da bi lahko bolj učinkovito naslovila vse bolj intenzivne podnebne spremembe. Zeleni dogovor, t.i. Green deal, je temeljna evropska usmeritev, ki v veliki meri naslavlja prav evropsko energetsko politiko. Opuščanje uporabe vseh vrst fosilnih goriv, zmanjšanje odvisnosti od uvoza teh goriv, predvsem pa zanašanje na obnovljive vire, so temelji nove evropske energetske politike. Prav zato vsi evropski energetski sistemi, vključno z (občinskimi in regionalnimi) sistemi daljinskega ogrevanja, z naraščanjem deleža obnovljivih virov energije in zmanjševanjem vseh proizvodnih enot, ki temeljijo na fosilnih gorivih, ta čas doživljajo korenito preobrazbo.
Iščemo poti do končnega cilja
Študija bo opredelila poti, po katerih bomo prišli do ogljične nevtralnosti. Ključni izziv je razogljičenje vseh obstoječih virov toplote za ogrevanje, predvsem na področju daljinskega ogrevanja in distribucije zemeljskega plina. V študiji je analiziranih sedem različnih scenarijev preobrazbe sistemov za ogrevanje v MOL. Poleg razogljičenja posameznih energetskih virov (v prvi vrsti ukinitev premoga v sistemu daljinskega ogrevanja), so v vseh scenarijih upoštevani še načrtovana širitev obstoječega sistema daljinskega ogrevanja ter razogljičenje plinovodnega distribucijskega sistema z uvajanjem bioplina, vse ob zagotavljanju stabilne in sprejemljive cene ogrevanja za končnega odjemalca.
Študija kaže, da bi lahko v Mestni občini Ljubljana zmanjšali sektorske emisije toplogrednih plinov za približno 80 % (glede na stanje v letu 2018) po petih od šestih analiziranih scenarijev; največje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi dosegla po scenarijih, ki vključujeta razogljičenje obstoječega ter nove sisteme daljinskega ogrevanja, a ker oba scenarija hkrati tudi terjata znatne investicije v te sisteme, se bi njuna izvedba odrazila v nekoliko višjo ceni toplotnega ogrevanja za končne uporabnike, zato so za predvideno razogljičenje nujna tudi nepovratna sredstva.
Tveganja, ki jih predvideva večina od opredeljenih scenarijev, so predvsem v zanesljivosti dobav zadostnih količin bioplina in trajnostne biomase, omeniti pa velja še negotovost glede bodočih cen emisijskih kuponov. Po drugi strani pa bi lahko razogljičenje virov Energetiki Ljubljana prineslo tudi občutne prihranke, saj trenutni emisijski strošek (emisijski kuponi EUA) zaradi uporabe premoga in zemeljskega plina znaša okoli 27 mio EUR na leto (pri ceni 60 EUR/t CO2).
Za ogrevanje v Mestni občini Ljubljana letno porabimo 2.198,1 GWh končne energije, od tega 1.093,6 GWh v okviru obstoječega sistema daljinskega ogrevanja, 493,7 GWh v okviru distribucije zemeljskega plina in 610,0 GWh v okviru ostalih individualnih ogrevalnih sistemov.
Izziv je pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za energetsko sanacijo stavb. Ob tem že nekaj let Evropski komisiji predlagamo, naj ob namenjanju sredstev za energetsko sanacijo, nameni tudi nepovratna evropska sredstva za statično sanacijo stavb.