Mestna občina Ljubljana nadaljuje z družbeno odgovorno kampanjo »Rokavice gor!«, ki je usmerjena v ozaveščanje o invazivnih tujerodnih vrstah. V letošnjem letu je v središču tigrasti komar.

Odgovorno ravnanje

Najučinkovitejše sredstvo v boju zoper tigrastega komarja je preventiva, pri čemer lahko največ storijo prebivalci sami.

Tigrasti komar je slab letalec, ki preleti le do 200 m, zato je njegovo življenjsko okolje zelo omejeno.

Da bi se mu izognili, je zelo pomembno, da:

• imamo okolico hiše pospravljeno in naokoli nikoli ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, saj ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje tigrastega komarja
• ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje
• več kot nekaj dni zunaj ne puščamo nepokritih napihljivih bazenov in drugih vodnih igrač;ne praznimo podstavkov za rože in drugih posod v kanalizacijske odtoke
• redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje;skrbimo za vodnjake in ribnike.

Na vrtu in v lončke lahko posadimo tudi naslednje rastline, ki odganjajo komarje:

• roženkravt (Pelargonium radens)
• šetraj (Satureja montana, S. liburnica)
• žajbelj (Salvia officinalis)
• timijan (Thymus vulgaris)
• meto (Mentha x piperita, Nepeta cataria)
• meliso (Mellisa officinalis)
• baziliko (Occimum basilicum)
• koper (Anethum graveolens)
• komarček (Foeniculum vulgare)

Aktivnosti Mestne občine Ljubljana na področju tigrastega komarja

Prebivalce ČS Šentvid, Črnuče in Moste smo to pomlad pozvali k pospravljanju svojih vrtov in balkonov. Na treh celodnevnih dogodkih (v ČS Šentvid 19. aprila, v ČS Črnuče 21. aprila in v ČS Moste 9. maja) smo zbirali odsluženo posodo iz keramike, plastike in kovine. Prebivalce smo za njihov trud nagradili s sadikami rastlin, ki odganjajo komarje in jim hkrati ponudili kakovosten kompost, ki nastane v Regijskem centru za predelavo odpadkov RCERO Ljubljana iz ločeno zbranih bioloških odpadkov. Za prebivalce smo izvajali tudi enostavnejša popravila vrtnega orodja.

Na dogodkih smo zbrali skupno 305 keramičnih, 845 plastičnih in 155 kovinskih posod ter hkrati razdelili 1.150 sadik rastlin, ki odganjajo komarje in 4.200 litrov komposta. 100 sadik rastlin, ki odganjajo komarje, smo podarili tudi društvu Zeleni nadzorniki, preostalih 250 sadik pa bomo razdelili službam in oddelkom mestne uprave.

Za otroke smo pripravili basen o Komarju Tigru, na vseh treh dogodkih pa smo izvedli tudi delavnice. Z nami so ustvarjali otroci iz Vrtca Šentvid, enote Vid ter učenci OŠ Maksa Pečarja in Vide Pregarc. Pri zbiranju posodic so sodelovali tudi otroci Vrtca Otona Župančiča ter OŠ Ketteja in Murna.

Aktivnosti smo izvajali v partnerstvu s Snago d.o.o., ČS Šentvid, ČS Črnuče, ČS Moste, Mladinsko postajo Moste in Prirodoslovnim muzejem Slovenije.

O tigrastem komarju

Tigrasti komar je prvič pripotoval v Evropo z ladijskim transportom odpadnih avtomobilskih gum, v Albanijo leta 1997.

Pika le podnevi, kar pri naših komarjih opazimo le izjemoma. Znan je po hitrem širjenju ter lahkem osvajanju umetnih od človeka ustvarjenih bivališč. Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati in se s tem izogne njihovi konkurenci. Poleg tega so majhne količine stoječe vode premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so npr. žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk.

Tigrasti komar je žuželka s popolno preobrazbo (jajčece, ličinka, buba, odrasla žuželka), ki za svoj razvoj potrebuje vodo. Razvoj od jajčeca do odraslega komarja traja spomladi od 15 do 20 dni, poleti pa se ta čas skrajša na 6 do 8 dni. Samica lahko v življenju odloži od 150 do 250 jajčec v več ciklusih po okrog 40 jajčec, ki so velika 0,5 mm. Za razvoj vsakega ciklusa jajčec samica potrebuje obrok krvi, ki ji zagotovi zadostno količino beljakovin. Jajčeca odlagajo na navpično hrapavo površino centimeter nad vodo ali neposredno na vodno površino. Ko jih zalije voda, se iz jajčec izležejo podolgovate ličinke, ki imajo na zadnjem delu razvite škrge. Če jih vznemirimo, bliskovito plavajo s črvastim zvijanjem. Prehranjujejo se z organskim drobirjem in mikroorganizmi v vodi. Po treh levitvah se zabubijo. Buba je sicer mirujoči stadij, ki lebdi pod vodno površino, če pa je vznemirjena, se potopi in plava z zvijanjem. Iz bube se na vodni površini izležejo odrasli tigrasti komarji, ki so značilno črnobelo obarvani in imajo na glavi eno belo progo.

Ličinka tigrastega komarja v vodi (avtor: dr. Tomi Trilar).

Buba tigrastega komarja v vodi (avtor: dr. Tomi Trilar)

Samica tigrastega komarja (avtor: dr. Tomi Trilar)

Tigrasti komar ima tudi dormantna jajčeca, ki so odporna na izsuševanje in nizke temperature. Medtem, ko se njegova običajna jajčeca izležejo v nekaj dneh, dormanta ob pomankanju vode lahko zdržijo do pol leta in se izležejo šele, ko jih zalije voda. Ta posebnost je značilna le za tigraste komarje. S tem jim je omogočeno širjenje s človeškim transportom na velike razdalje.

Priljubljena mesta za razmnoževanje tigrastega komarja so gume, skladiščene na prostem, vaze in druge posode na pokopališčih. Na vrtovih so problematične razne posode, vedra, zalivalke, cisterne, sodi in stare kadi z vodo, ki jih navadno rabimo za zalivanje, celo za napajanje živali. Ne pozabimo na podstavke za rože ter različne predmete, v katerih se zadržuje voda, npr. voda v sveči za odganjanje komarjev ali v odvrženi konzervi. Tigrasti komarji najdejo tudi vodo, ki se nabere v plastičnih ponjavah, kanalizacijskih jaških, zamašenih žlebovih, kjer zastaja voda, v amforah in okrasnih kamnih, nevzdrževanih vaških vodnjakih ali ribnikih.

Pik tigrastega komarja lahko povzroči oteklino, srbenje in bolečino, posebej pri občutljivih ljudeh. So pa tigrasti komarji tudi potrjeni prenašalci povzročiteljev rumene mrzlice, mrzlice denga, čikungunje in v zadnjem času virusa zika. Pri nas povzročiteljev teh bolezni zaenkrat nismo zasledili, zato je tigrasti komar za meščane samo nadležnež, ki vpliva na kakovost življenja in ovira polno preživljanje prostega časa.

Podrobnosti o invazivnih vrstah so objavljene tudi na naši spletni strani, v rubriki Invazivne tujerodne vrste.