Na predvečer 1. maja, praznika dela, bodo tradicionalno zagoreli kresovi. Organizatorji kresovanj morajo biti pozorni na varnost in upoštevati navodila Uprave RS za zaščito in reševanje.

Organizatorji kresovanj morajo upoštevati predvsem naslednje:

• prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi;
• če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. s peskom, kamni, opeko ali kovino);
• kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe;
• ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejšem vetru je treba kurjenje kresa prekiniti;
• pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano pa je uporabljati nevarne, vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi ter kuriti odpadke;
• po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasit, kurišče pa je priporočljivo prekriti z negorljivim materialom (npr. s peskom ali zemljo);
• na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti skladno z Zakonom o varstvu pred požarom zagotovljeni ustrezni ukrepi, zlasti požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo tudi predpisi o gozdovih (npr. Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16)). Tudi občine lahko s svojimi predpisi določijo še dodatne pogoje, omejitve oziroma prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/in omejitve ter prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. v bivalno okolje), kar je vse treba pri kurjenju kresov tudi upoštevati. Prav tako lahko dodatne omejitve ali prepovedi veljajo za določena posebej zavarovana območja kot so npr. Trigavski narodni park, območja, ki spadajo v Natura 2000 ipd.

Če se kres razvije v požar, je o tem treba na telefonsko številko 112 čim prej obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil gasilske enote.