Čas stiske ali čas, ko se ima cela družina lepo?
Samoizolacija, v kateri so se znašle tudi številne mlade družine, starše postavlja pred številne izzive, ki se bodo ob možni prepovedi izhoda v naravo še pomnožile.
Avtorica: Eva Strmljan Kreslin, direktorica JZ Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani
Pa vendar nam samoizolacija podarja tudi čas, ki nam ga je prej vedno primanjkovalo; čas za sproščeno igro brez omejitev, hitenja in misli na sto drugih obveznosti. Vzemite si ta čas za otroke z mislijo na to, kako si bo otrok zapomnil tole epidemijo – kot travmatičen čas zaprtosti, stiske in obupa ali kot čas, ko je imel mamo in/ali očeta samo zase, ko mu ni bilo treba vstajati zgodaj zjutraj in ko se je cela družina imela lepo. To je odvisno samo od vas!
Igrajte se z otrokom. Igra je za otroke zelo koristna, saj jim daje priložnost spoznati, kdo so, kaj zmorejo in kako se lotiti reševanja težav. Zelo pomembno je, da se v igro vključite tudi starši, saj se majhni otroci še ne znajo igrati sami. Z igro boste poglobili stik z otrokom, razvili topel odnos in ustvarili zalogo pozitivnih čustev in izkušenj, ki vam bodo prišla prav v kriznih trenutkih, hkrati pa boste spodbujali in razvijali otrokovo domišljijo, besedni zaklad, sposobnost reševanja težav in izražanja misli in čustev.
Pomembno je, da igro vodi otrok. Prepustite se otroški domišljiji; nič hudega, če živali letijo po zraku in če ima hiša iz kock preveč oken in nobenih vrat. Ne poskušajte otrok med igro poučevati, ampak jih samo posnemajte in sledite njihovim navodilom. Igra je ena redkih priložnosti, ko je otrok lahko glavni – pustite mu to vodstvo, in iz tega se bo naučil mnogo več, kot če bi sledil vašim navodilom in pravilom.
Otroku ne postavljajmo vprašanj, temveč rajši komentirajmo njegovo početje, predmete, s katerimi se igra, ali odnose med njimi. »Zelena žaba gre na obisk k velikemu sivemu slonu,« ali »rdečo kocko si postavil na modro, zelen krog pa poleg rumenega trikotnika«. S takim komentiranjem pokažete otroku, da pozorno spremljate, kaj počne. Otroku pozornost godi, najverjetneje bo začel celo ponavljati za vami in še sam komentiral dogajanje, s čimer krepi tako besedni zaklad kot dojemanje bolj kompliciranih pojmov.
Tudi tempo igre prilagodimo otroku. Otroci zelo radi vedno znova poslušajo eno in isto zgodbo, postavljajo vedno isti stolp ali pa rišejo vedno isto drevo. Nikar ga prehitro ne preusmerite v »kaj novega« samo zato, ker se sami dolgočasite. Otrok bo sam ocenil, kdaj neko dejavnost obvlada, in samo tako bo razvil tudi zaupanje v svoje sposobnosti. Vaša naloga je, da ste hvaležno občinstvo. Ne priganjajte, ne tekmujte z otrokom in vedno znova pohvalite njegov trud.
Pri igri imejte vedno v mislih, da je pomemben proces in ne končni izdelek. Otrok z igro krepi celo vrsto veščin, kot so pozornost, iznajdljivost, izražanje čustev, sodelovanje, motiviranost, reševanje težav ..., zato ga pohvalite sproti in pogosto, ne šele, ko vam pokaže (popoln) izdelek.
Če imate več otrok, izkoristite igro tudi za trening socialnih veščin. Pohvalite otroka, kadar deli igračo, počaka na vrsto, pomaga sorojencu, daje prijazne predloge, vpraša, če si lahko sposodi igračo, ali se zahvali zanjo. Ta pristop bo okrepil prijateljstvo med otroki in spodbudil otroke, da so prijazni drug z drugim. Ne pozabite, da otroci (tako kot odrasli) radi slišijo pohvalo in z veseljem se bodo potrudili, da jo bodo dobili. Pozitivno vedenje bomo mnogo lažje kot s kritiko in oštevanjem negativnega vedenja (kar žal največkrat počnemo) spodbudili in okrepili s pohvalo. Bodite torej pozorni na drobne prijaznosti in jih vedno pohvalite.
Za konec pa še en nasvet: uporabljajte lutke! Nikoli mi ni bilo čisto jasno, zakaj so otroci vedno poslušali in ubogali lutko (v moji roki in z mojim popačenim glasom), mene pa minuto pred tem mirno ignorirali. In kot vem, tako reagirajo vsi otroci. Torej – vzemite lutko v roke in povejte otroku, da si mora takoj umiti zobe ali pospraviti igrače. Prepričana sem, da bo delovalo tudi pri vas! Je pa lutka tudi izjemno pomembna pri »resnih« pogovorih z otroki – čeprav otrok vidi, da je lutka v vaših rokah, ji bo zlahka povedal to, česar vam direktno ne bi: da ga je strah, da se je v vrtcu sprl z Mihcem ali da ne mara zelenjavne juhe.
Naj vam čas v izolaciji čim hitreje mine, in izkoristite ga! Morda nikoli več ne boste imeli toliko časa za družino, saj se bo prej ali slej potrebno pobrigati za delo. Do takrat pa se čim več igrajte!