Ljubljana ima na videz vse, kar si človek lahko od zdravstva želi
Avtorica: Lora Power

Tokrat sogovorniku nisem podala roke. Nisem ga pričakala v kavarni, izrekla povabila: »Mahniva jo nekam tja, mimo kipov in vrb …« Vprašanja in odgovore sva si z dr. Ihanom izmenjala po medmrežju – v tišini, podobni oni, ki se je zalezla med nas. Če bi se z zdravnikom, profesorjem, pisateljem, pesnikom pogovarjala pred okupacijo virusa SARS-CoV-2, bi me zanimalo vse kaj drugega.

A sredi more so se začela vrivati otožna, a tudi vedra spoznanja ... In literarne primerjave: od Dekamerona, ki popisuje epidemijo v 14. stoletju, do Kuge Alberta Camusa, Jane Eyre, Stephena Kinga, Margaret Atwood in njenega Potopa ter seveda Márqueza. Kaj že uči Ljubezen v času kolere? »Vztrajal je, že zasopel …«

Tudi naš imunolog vztraja – v laboratoriju za citometrijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je skoraj vsak dan do večera. Vmes neutrudno daje intervjuje, skrbi za družino ... Ne čudi, da v fazi korone še ni napisal ene same pesmi. »Sem pa od Mitje Čandra dobil spodbudo, naj se po epidemiji lotim pisanja knjige o tem času.«

S protikoronskim stanjem proti urbanemu virusu

Bržkone bi začel s prvim dnem epidemije, ko je njegov rojstni kraj naredil dober vtis: »Že zjutraj sem na bencinski črpalki na Zaloški videl, da imajo ob blagajni rokavice, ki si jih lahko nadeneš, preden vtipkaš pin kodo. Droben detajl, ki kaže, da vsak posameznik razmišlja o rešitvah. Tudi šole so bile praktično prazne že v petek, trinajstega marca, in enako je veljalo za ulice. Dovolj resen in temeljit odziv mesta in vse države se danes, ko je minil en življenjski cikel virusa, nedvomno pozna kot pozitiven odmik od smrtonosne krivulje, ki so jo doživeli sosedje Italijani, in to je vsekakor spodbudno.«

A poudariti je treba še nekaj. »Solidarnost!« doda. »Ki se mora hkrati držati omejitev protivirusnega delovanja, česar se je težko naučiti in zahteva veliko iznajdljivosti. Na primer, kako pomagati starejšim v bloku pri nabavi hrane, a hkrati paziti, da niso zaradi tega v večji meri ogroženi.«

»Koronavirus je izrazito urbani virus,« nadaljuje, »a to, kar je naša prometna in ekološka slabost – vožnja na delo vsak v svojem avtomobilu iz predmestnih in podeželskih naselij, je v dobi pandemije pač prednost. Zato je Ljubljana z ukinitvijo mestnega prometa in delovanja javnih institucij pravzaprav hitro preklopila na protikoronsko stanje. Izvrstno je bilo, da je zadnji hip odpadel koncert Andrea Bocellija, ki bi bil, kot se zdaj kaže, lahko prava biološka bomba.«

In kako je naše glavno mesto okrepljeno z zdravstvenim osebjem, infrastrukturo, potrebnim materialom? »Ljubljana ima na videz vse, kar si človek od zdravstva lahko želi,« meni dr. Ihan. »Univerzitetni klinični center z vrhunsko medicino, žal pa z nezadostnimi kapacitetami. To še najbolj občutijo Ljubljančani, saj so vse ljubljanske bolnišnice v resnici osrednje slovenske bolnišnice, terciarne ustanove, ki oskrbujejo najtežje primere iz cele države.«

"In v molku, ki sledi, oba dobro vesta da je to ravno to, kar mora biti in je vsaka nadaljnja beseda odveč."
iz pesmi Oddaljene ljubezni

#ostanimodoma

Toda, kaj nam je storiti v osami? Naj se čim večkrat zatečemo v naravo – po zastonj LSD, kot svetuje neka angleška kolumnistka? »Sprememba življenjskega ritma je izredno stresna,« se strinja specialist klinične mikrobiologije in imunologije. »Zato je upokojevanje zelo stresno, saj se morajo ljudje za vsako uro dneva, ki jim jo je prej narekovalo delo, samostojno odločiti, kako jo preživeti, in če se nič ne odločijo, nedejavnost kmalu postane mučna. Zato je za mnoge mučen celo daljši dopust. In točno tak izziv je mnogim sedanje stanje, ki ga vsak lahko obvlada na svoj način. Nekaj, kar je podobno dopustu, s katerim je bil človek nekoč zadovoljen.«

Preberite tudi:

• Preberite več