Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je prekrškovni organ, ki je vezan tudi na določbe Zakona o prekrških, kateri natančno določa prekrškovni postopek. Glede uporabe in računanja rokov Zakon o prekrških napotuje na smiselno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku. Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem so navedene pravice kršitelja do vložitve ustreznega pravnega sredstva. Vloga, s katero vlagate pravno sredstvo, mora biti lastnoročno podpisana. Priložiti ji je potrebno vse relevantne dokaze ter navesti vse okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo prekrškovnega organa. Ob upoštevanju zakonsko določenih rokov velja enako tudi za druga vlaganja v okviru prekrškovnega postopka (izjava kršitelja, posredovanje podatkov o dejanskem uporabniku vozila, prošnja za plačilo globe …).

Glede na navedeno, vsa vlaganja v okviru prekrškovnega postopka lahko vloži zgolj naslovnik, na katerega je naslovljen plačilni nalog, njegov zastopnik ali pooblaščenec. Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Pravna oseba kot lastnik vozila vlaga tovrstna pisanja pisno z lastnoročnim podpisom odgovorne osebe oziroma osebe, ki ima v okviru pravne osebe tovrstna pooblastila in žigom pravne osebe, če pravna oseba posluje z žigom. Zaradi pohitritve postopka priporočamo, da se izjavi priložijo tudi ustrezni listinski dokazi.

Za kršitev predpisov o ustavitvi in parkiranju vozil se ob ugotovitvi prekrška, o katerem kršitelja ni bilo mogoče seznaniti na kraju prekrška, na primernem mestu pritrdi na vozilo obvestilo o prekršku (rdeča ovojnica). Obvestilo o prekršku omogoča kršitelju takojšnje plačilo globe oz. polovice predpisane globe v osmih dneh brez naknadne izdaje plačilnega naloga, brez plačila stroškov postopka in vpisa prekrška v evidenco o prekrških. S pravočasnim plačilom globe na Obvestilo o prekršku se šteje, da je bil plačniku izdan plačilni nalog za prekršek, ki je označen na obvestilu, in da je ta postal pravnomočen, ker se je plačnik odpovedal ugovoru in zahtevi za sodno varstvo. V primeru, da globa v 8 dneh ni plačana to nima posledic za kršitelja, pomeni le, da se izvede običajni prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Če kršitelj obvestila o prekršku ne prejeme (ker je bilo obvestilo namenoma ali pomotoma odstranjeno z vozila) ali pa globa na podlagi obvestila o prekršku ni poravnana, se lastniku vozila/kršitelju izda plačilni nalog na katerega ima možnost plačila polovične globe v osmih dneh po pravnomočnosti.

Rok za plačilo globe začne teči z vročitvijo plačilnega naloga. Plačilo globe v polovičnem znesku je možno poravnati v 8 dneh od pravnomočnosti plačilnega naloga. Plačilni nalog postane pravnomočen, ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva, ali če poteče rok za vložitev pravnega sredstva, pa slednje ni bilo vloženo, ali je bilo vloženo, pa ga je upravičenec do vložitve pravnega sredstva umaknil.

V praksi to pomeni, če vam je bil plačilni nalog vročen dne 1.8.2023 in je postal pravnomočen dne 10.8.2023, je zadnji dan za plačilo globe v polovičnem znesku 17.8.2023 (16 dni od vročitve). Po tem dnevu ni več možnega plačila globe v polovičnem znesku in je potrebno poravnati celoten znesek globe do dne 9.9.2023. Takrat postane plačilni nalog izvršljiv. Pri ugotavljanju izvršljivosti plačilnega naloga je pomembno vedeti, da na začetek nastopa izvršljivosti plačilnega naloga sobote, nedelje ali dela prosti dnevi nimajo nikakršnega vpliva. Tako ni pomembno, da se je npr. zadnji dan za prostovoljno izpolnitev iztekel v soboto in je prvi dan izvršljivosti nedelja.

Globo je možno plačati pri ponudnikih plačilnih storitev, ob tem pa uporabite naslednje podatke:

• transakcijski račun: SI56 0126 1461 0566 850
• referenca: SI12 7560XXXXXXXXX (osemmestna številka plačilnega naloga in nato kontrolna številka, ki jo prepišete s priložene položnice, npr. 7560280357213)
• koda namena: COST
• BIC banke prejemnika: BSLJSI2X
• višina globe, ki jo boste plačali - podatke plačnika - podatke prejemnika: MESTNA OBČINA LJUBLJANA, MESTNI TRG 1, 1000 LJUBLJANA
• namen: GLOBA ZA PREKRŠKE

Davčna izvršba se izvaja v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen. Mestno redarstvo posreduje FURS le podatke o terjatvah, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvršbo. FURS ne razpolaga z izvršilnim naslovom oz. dokumentacijo o prekršku, zato se za vse potrebne informacije o prekršku obrnite na sedež Mestnega redarstva, kjer imate možnost vpogleda v spis. Tudi v primeru, da razpolagate s potrdili o plačilu, jih posredujte na Mestno redarstvo, kjer bomo preverili plačilo in ga ustrezno poknjižili ter preklicali predlog za izvršbo.

Predlagamo vam, da glede preplačane globe napišete dopis na Mestno redarstvo Ljubljana, Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali ga posredujete preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si, in zraven priložite dokazila o preplačanem znesku globe, vašo davčno številko, številko bančnega računa in naziv banke, kjer imate ta račun odprt. Če se bo ugotovilo, da ste globo preveč plačali, bomo pri pristojnem organu Mestne občine Ljubljana sprožili postopek za vračilo preveč plačane globe.

Kršitelj lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo (FURS), zaprosi za obročno plačilo globe in stroškov postopka. Rok za obročno plačilo ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Plačilo globe na obroke velja zgolj za globo v polni višini, kar pomeni, da globe v polovičnem znesku ni možno plačati po obrokih. Če boste predlog vložili pri prekrškovnem organu, ga bo le-ta z izvršljivo terjatvijo odstopil organu pristojnemu za izterjavo.

Plačilo polovice izrečene globe je pravočasno, če je bilo plačano v roku osem dni od pravnomočnosti plačilnega naloga, ne glede na to, kdaj organ plačilo globe dejansko prejme na transakcijski račun. Pomembno je dejstvo, da je bilo plačilo globe izvršeno v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga, kar izhaja tudi iz dokazil plačnika.

Kršitelj, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oz. zmožnosti za plačilo ne more plačati globe in stroškov postopka v skupni višini najmanj 300 eurov, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist lahko storilec vloži pri organu, ki je izdal odločbo o prekršku ali plačilni nalog, torej pri Mestnem redarstvu Ljubljana. Predlagatelj mora v predlogu navesti odločbo oz. plačilni nalog, na katerega se predlog nanaša in razloge šibkega socialnega stanja ter predlog podpisati. Pri cenzusu 300 eurov, se upošteva globo in stroške postopka izrečene z enim plačilnim nalogom oziroma odločbo o prekršku in ni mogoče seštevati glob in stroškov, izrečenih z več akti. O predlogu odloča pristojno sodišče glede na kraj bivanja kršitelja.

Če FURS globe ne bo uspela izterjati, se bo lahko v skladu z zakonom izvršil nadomestni zapor. O nadomestnem zaporu na podlagi obvestila FURS-a odloča sodišče. Nadomestni zapor je oblika izvršitve globe, kar pomeni, da terjatve iz naslova globe po izvršitvi nadomestnega zapora ugasnejo.

Sodna taksa je del stroškov postopka, ki nastane v prekrškovnem postopku. Opredeljena je v 143. členu Zakona o prekrških, pogoje za njeno odmero, rok in način plačila pa določa Zakon o sodnih taksah, kar je tudi razlog za tovrstno poimenovanje stroškov prekrškovnega postopka. V prekrškovnem postopku je sodna taksa odmerjena že na sami odločbi ali sklepu, lahko pa vam jo odmeri tudi sodišče v sodbi, za kar prejmete zraven še poziv za plačilo sodne takse.

Organ, ki vodi postopek o prekršku, sme oprostiti kršitelja, ki mu je bila izrečena sodna taksa, povrnitve stroškov postopka, razen nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika, če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati. Če se te okoliščine ugotovijo po izdaji odločitve o stroških, sme organ na predlog obdolženca s posebnim sklepom oprostiti obdolženca povrnitve stroškov prekrškovnega postopka ali odložiti plačilo stroškov prekrškovnega postopka. Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi organ.

Mestno redarstvo si prizadeva, da bi kršitelji kar najhitreje prejeli plačilni nalog, na podlagi katerega je bodisi možno plačilo, bodisi vložitev pravnega sredstva. Seveda pa je potrebno upoštevati zastaralne roke, po preteku katerih postopek ni več možen. Zakon o prekrških (ZP-1), kot procesni predpis, ureja zastaranje v 42. členu. Pri tem je posebej pomemben prvi odstavek, ki določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. To je t. i. relativno zastaranje.

Prav tako je pomemben tudi tretji odstavek, ki ureja absolutno zastaranje. Ta določa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Skratka, postopek mora biti do pravnomočnega zaključka pripeljan v štirih letih, v nasprotnem primeru pa se pregon zaradi zastaranja ustavi.

V primeru, da je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi (npr. samodejno merilno napravo) in kršitelj ni bil s prekrškom seznanjen na kraju prekrška, pa je potrebno upoštevati četrti odstavek 42. člena ZP-1, ki določa, da postopka o prekršku ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, ko je bil prekršek storjen. To v praksi pomeni, da je potrebno začeti s prekrškovnim postopkom v roku 30 dni od zaznave prekrška s tehničnimi sredstvi. Začetek postopka o prekršku pomeni, da prekrškovni organ opravi kakršno koli dejanje v postopku, ki meri na pregon storilca prekrška (npr. poizvedba pri lastniku vozila o podatkih uporabnika vozila). Začetek postopka v roku 30 dni, ko je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi, pa nikakor ne pomeni, da mora biti kršitelj seznanjen s kršitvijo v 30 dneh od storitve prekrška.

Zakon o pravilih cestnega prometa v drugem odstavku 15. člena daje redarstvom pooblastila, da izvajajo nadzor nad prekoračitvami hitrosti s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo. Pri tem je izjemno pomembno določilo, ki redarstvom ne daje pravice ustaviti voznika na kraju kršitve. To pomeni, da se kršitev slikovno zabeleži, nato pa se kasneje izda plačilni nalog, na podlagi katerega ima kršitelj pravico vložitve pravnega sredstva.

Glede na naravo merjenja (meritev izvaja kalibrirana naprava samostojno, brez posega redarja) ustavljanje kršiteljev na kraju ni možno, saj za to ni zakonske podlage. Naprave so kalibrirane in certificirane tako, kot to določa zakonska podlaga. Vsekakor pa imate pravico do vpogleda v spis, ki obsega tudi pravico do vpogleda v prekrškovno aplikacijo, kjer so zbrani vsi podatki v zvezi s kršitvijo.

Fotografija, ki je priložena plačilnemu nalogu ni namenjena identifikaciji voznika, pač pa identifikaciji vozila. Oblika sodobnih vozil z zelo položnimi vetrobranskimi stekli namreč povzroča odblesk na steklenih površinah, kar v največjem številu primerov onemogoča identifikacijo voznika. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da za prekršek odgovarja lastnik vozila, razen če le-ta dokaže, da prekrška ni storil. To pomeni, da mora lastnik vozila s primernimi dokazi podkrepiti navedbo, da vozila v času storitve prekrška ni mogel uporabljati.

Do ogleda fotografije ima pravico lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik. Vpogled se lahko izvrši na sedežu Mestnega redarstva, Proletarska 1, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur, ali z vpogledom v QR kodo, ki je natisnjena na spodnjem delu plačilnega naloga. Kršitelj, ki mu je bil izdan plačilni nalog, ima na voljo 5 vpogledov v podatke in fotografije prekrška, do katerih lahko dostopa na spletnem naslovu https://prekrskimr.ljubljana.si, z uporabo SI-PASS prijave, ter enoličnega gesla za dostop.

Mestno redarstvo ne more posredovati večje fotografije. Izpostavljamo, da ima lastnik vozila, njegov pooblaščenec ali zastopnik pravico do vpogleda v spis, kar vključuje tudi vpogled v podatke, ki se nahajajo v informacijskem sistemu. Zato vam predlagamo, da opravite vpogled v fotografijo na sedežu Mestnega redarstva, Proletarska 1, 1000 Ljubljana, v času uradnih ur.

V primeru, da oseba, ki ji je bila izrečena globa in kazenske točke, ni storilec prekrška, lahko vloži zahtevo za sodno varstvo, v kateri mora navesti vsa dejstva in priložiti dokaze v svojo korist, pri čemer pa izrecno poudarjamo, da Zakon o prekrških določa, da se posameznik s plačilom globe odpove pravici do vložitve pravnega sredstva. V praksi to pomeni, da globe ne smete plačati, če boste uveljavljali zahtevo za sodno varstvo. Če želite navesti dejanskega storilca prekrška, lahko to storite v zahtevi za sodno varstvo ter ji priložite izjavo (najbolje, da je upravno overjena) dejanskega storilca prekrška. Prekrškovni organ bo preučil navedbe v zahtevi za sodno varstvo in priložene dokaze ter odločil v skladu z veljavno zakonodajo.

V primeru plačila polovične globe pred pravnomočnostjo plačilnega naloga (ne glede na to, kdo globo plača), zahteva za sodno varstvo ali ugovor v skladu s 1. odstavkom 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1) nista dovoljena. V primeru, da bo vložena zahteva za sodno varstvo ali ugovor, bo prekrškovni organ vloženo pravno sredstvo brez vsebinske obravnave navedb s sklepom zavrgel kot nedovoljeno in izrekel tudi plačilo stroškov postopka (sodno takso).

Krajevno pristojno okrajno sodišče. Mestno redarstvo ima kot prekrškovni organ pristojnosti omejene na ugotavljanje pravilnosti dejanskega stanja in popolnosti vloženega pravnega sredstva. 

Vsak plačilni nalog ima pravni pouk, v katerem je navedena pravica kršitelja do vložitve pravnega sredstva. Ne glede na to, ali plačilni nalog govori o ugovoru (ki ga rešuje prekrškovni organ) ali o zahtevi za sodno varstvo (ki jo rešuje sodišče) je potrebno v roku 8 dni vložiti pravno sredstvo. Glede na navedeno, vsa vlaganja v okviru prekrškovnega postopka lahko vloži zgolj naslovnik, na katerega je naslovljen plačilni nalog, njegov zastopnik ali pooblaščenec. Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu je v roku 8 dni potrebno vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se to dejstvo navede. Zahteva za sodno varstvo mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si. Prekrškovni organ v primerih, ko obstaja dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja postopek ustavi.

V roku 8 dni lahko vložite pravno sredstvo, v katerem boste pojasnili okoliščine ter predložili ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka zoper vas ter morebitni pričetek postopka zoper dejanskega uporabnika vozila). Oseba, ki je uporabljala vozilo, lahko vaši zahtevi za sodno varstvo priloži osebno podpisano in notarsko overjeno izjavo ter kopijo svojega dokumenta. Zahteva za sodno varstvo mora biti lastnoročno podpisana in se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Kazenske točke, ki se izrekajo zaradi kršitve v cestnem prometu, se izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene. V tem času kršitelj ne sme doseči ali preseči 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj bi to pomenilo podlago prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ministrstvo za pravosodje vodi skupno evidenco o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Posameznik, na katerega se podatki iz evidence nanašajo, ima pravico do brezplačnega vpogleda tako, da preko elektronskega dostopa izkaže svojo identiteto z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, izdanega v skladu s predpisi Republike Slovenije. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk. Več o pridobitvi potrdila o številu kazenskih točk si lahko ogledate naslednji povezavi: klik tukaj.

Na podlagi pravnega pouka v plačilnem nalogu je v roku 8 dni potrebno vložiti zahtevo za sodno varstvo, v kateri se pojasni okoliščine ter predložil ustrezne dokaze, ki bodo prekrškovnemu organu omogočili ustrezno odločitev (ustavitev postopka ter pričetek postopka zoper novega lastnika vozila). Pri tem je potrebno priložiti ustrezna dokazila, saj lastništvo v uradnih evidencah ni zavedeno, ker ni bil opravljen prepis, tako kot določa Zakon o motornih vozilih. Mestno redarstvo podatke pridobiva iz uradnih evidenc, zato je pomembno, da so lastniška razmerja urejena in odražajo dejansko stanje. Zakon o motornih vozilih v 40. členu med drugim določa, da če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno vozila ne registrira na svoje ime, mora v 15 dneh od nakupa to vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila. Če lastnik ne odjavi vozila in ne izroči registrskih tablic, upravna enota, na območju katere ima lastnik vozila stalno prebivališče oziroma sedež ali začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, pisno opozori lastnika vozila, naj v 15 dneh po prejemu opozorila izpolni svoje obveznosti. Če lastnik vozila v tem roku ne izpolni obveznosti, upravna enota temu vozilu v evidenci registriranih vozil spremeni status v »črtano« in o tem obvesti policijo, ki registrske tablice odvzame z neposredno fizično prisilitvijo na stroške lastnika vozila, če je vozilo udeleženo v cestnem prometu ali je na javni cesti, na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali drugi javni površini.

Odgovor je sicer odvisen od tega, v kateri fazi je postopek. V najkrajšem možnem času na prekrškovni organ naslovite vlogo, v kateri navedete naslov prebivališča, na katerega prejemate poštne pošiljke. Prekrškovni organ bo, na podlagi prejete vloge, ukrenil vse potrebno (vključno z dodatnimi pravnimi koraki, če bodo potrebni), da boste v prekrškovnem postopku uživali vse pravice, ki vam gredo. Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča morate prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odselite z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece in prijaviti ter odjaviti začasno prebivališče. To je tudi baza podatkov iz katere Mestno redarstvo, po uradni dolžnosti, črpa podatke za namene vodenja postopka.

Vozilo se nahaja na varovanem parkirišču na Cesti dveh cesarjev. Tam boste morali poravnati stroške odvoza s pajkom, ki znašajo 100 eurov. Vendar pa ste s tem poravnali zgolj stroške odvoza nepravilno parkiranega vozila. Po prejemu plačilnega naloga boste morali poravnati tudi globo. Že iz zapisanega izhaja, da pri plačilu stroškov odvoza vozila ne gre za sankcijo, pač pa za plačilo storitve. Sankcijo namreč predstavlja globa.

Na podlagi Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice d.o.o. ( v nadaljevanju JP LPT), v primeru neplačila parkirnine, namesti na vozilo zeleno ovojnico z napisom "Obvestilo JP LPT". Uslužbenci JP LPT namreč ugotavljajo morebitna neplačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost plačila parkirnine. Mestno redarstvo, kot prekrškovni organ, skladno z določili Zakona o prekrških, zgolj vodi postopke o prekršku, ki tečejo na podlagi predloga oškodovanca.

Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana določa, da lahko uporabnik oz. lastnik vozila, za katerega je bilo ugotovljeno, da nima plačane parkirnine, v roku 8 dni od prejema obvestila JP LPT na vozilo, plača parkirnino v višini 20 eurov. S tem se poravna z JP LPT, ki v tem primeru ne bo podal predloga za pričetek postopka o prekršku. Podatki za plačilo so navedeni v obvestilu, ki ga uslužbenci JP LPT pritrdijo na vozilo.

V nasprotnem primeru bo JP LPT podalo predlog za uvedbo postopka o prekršku. Na podlagi predloga, ki ga bo posredoval navedeni predlagatelj, bo prekrškovni organ Mestnega redarstva lastniku vozila poslal »Poziv kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška«. Naj tej osnovi ima posameznik pravico, da o okoliščinah prekrška poda izjavo in navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist. V primeru podane izjave, bo okoliščine prekrškovni organ presojal v postopku o prekršku. Na tej osnovi se, ob upoštevanju okoliščin, postopek reši na različne načine: z ustavitvijo, z izrekom opomina ali z izrekom globe.

V primeru, da kršitelj izjave ne bo podal, bo prekrškovni organ o prekršku odločil z izdajo odločbe o prekršku. Potrebno je poudariti, da bo skladno z veljavnim Zakonom o prekrških in Zakonom o sodnih taksah, kršitelj poleg plačila globe, ki je v Odloku o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana določena v višini 40,00 eurov, postal tudi zavezanec za plačilo stroškov postopka (sodne takse), ki je v tovrstnih zadevah odmerjena v minimalnem zakonskem znesku 40,00 eurov. Roki za plačilo globe so zakonsko določeni, kar pomeni, da je mogoče globo v polovični višini poravnati v 8 dneh po pravnomočnosti odločbe, sodno takso pa je potrebno poravnati v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe. Roki prično teči z dnem vročitve prekrškovne odločbe.

Postopek je bil pričet na podlagi predloga predlagatelja (oškodovanca) Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice (JP LPT), ki na območju Mestne občine Ljubljana ureja in vzdržuje javna parkirišča. Uslužbenci JP LPT namreč izvajajo nadzor nad spoštovanjem obveznosti plačila parkirnine na območjih, kjer prometna signalizacija določa obveznost plačila parkirnine. Mestno redarstvo, kot prekrškovni organ, z vodenjem postopka prične šele potem, ko JP LPT kot predlagatelj poda predlog za začetek postopka. Na podlagi prejetega predloga vam bo kot lastniku vozila izdan "Poziv kršitelju, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška". Po prejemu poziva kršitelju, lahko lastnik vozila pravočasno vloži izjavo, v kateri naj bodo opisane okoliščine oziroma dejstva prekrška in priložena ustrezna dokazila. Izjava se lahko vloži preko pošte, lahko pa jo oddate v času uradnih ur na lokaciji Mestnega redarstva na naslovu Proletarska 1, 1000 Ljubljana ali preko elektronske pošte na e-poštni naslov: glavna.pisarna@ljubljana.si.

Vozniki vozil na električni pogon lahko v času polnjenja vozila brezplačno parkirajo vozila na urejenih in označenih parkirnih prostorih iz prejšnjega odstavka do največ tri ure, med 7.00 in 22.00 uro. Voznik mora v vozilu na električni pogon označiti čas prihoda na notranji strani vetrobranskega stekla na armaturni plošči tako, da je dobro viden in v celoti čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo. V primeru, da je vozilo samo priključeno na polnilno postajo, vendar pa se polnjenje ni vzpostavilo, je s tem storjen prekršek.

Pristojni organ lahko določi, da se posamezni parkirni prostori na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste uporabijo za parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu »souporabe avtomobila«. Uporabnik parkirnih mest za vozila na električen pogon mora biti pozoren na prometno signalizacijo, kjer je parkiranje vozil na električni pogon dovoljen samo upravičencem, ki po sistemu »souporabe avtomobila« le-ta oddajajo v najem.

Obvestilo FURS-a kršitelj prejme v primeru, ko globa in/ali stroški postopka niso bili pravočasno plačani oz. v primeru, ko zoper pravni akt ni bilo v roku vloženo pravno sredstvo. V takem primeru pravni akt postane pravnomočen in izvršljiv ter je odstopljen v prisilno izterjavo pristojnemu davčnemu organu, postopek pa je s tem pri tukajšnjem prekrškovnem organu zaključen.

Po prejemu prijave domnevno zapuščenega vozila zadevo preverimo na lokaciji. Na podlagi ugotovitve, da gre dejansko za zapuščeno vozilo na javni površini, le-to obravnavamo kot zapuščeno vozilo in zadevo vodimo skladno s postopkom za tovrstne kršitve. To pomeni, da bo pooblaščena uradna oseba izdala odredbo za odstranitev vozila. Če lastnik vozila ne odstrani, mestni redar odredi odstranitev vozila, stroške odstranitve pa plača lastnik vozila. Prijavo o domnevno zapuščenem vozilu lahko posreduje vsakdo, bodisi na Mestno redarstvo Ljubljana preko telefona 01 306 16 20 ali e-pošte info.mr@ljubljana.si, bodisi na Operativno komunikacijski center Policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo. Prijava domnevno zapuščenega vozila naj vsebuje čim bolj podrobne podatke (lokacija, barva in tip vozila) in po možnosti tudi fotografijo.

Mestno redarstvo ima po trenutno veljavnih predpisih pooblastila in pristojnosti za izvajanje nadzora in ukrepanja zgolj na javnih površinah. Navedeno pomeni, da mora biti površina dostopna vsem pod enakimi pogoji. V primeru, da v okviru poizvedbe na lokaciji ugotovimo, da gre za površino v zasebni lasti ali je fizično zaprta z zapornico, nimamo pristojnosti za ukrepanje. Predlagamo vam, da se obrnete na vašega upravnika ali na odgovorno osebo, ki je uredila postavitev fizične ovire (zapornica).

Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Prijavo o domnevno zapuščenem vozilu lahko posreduje vsakdo, bodisi na Mestno redarstvo Ljubljana preko telefona 01 306 16 20 ali e-pošte info.mr@ljubljana.si, bodisi na Operativno komunikacijski center Policije na številko 113 oziroma na krajevno pristojno policijsko postajo. Prijava domnevno zapuščenega vozila naj vsebuje čim bolj podrobne podatke (lokacija, barva in tip vozila) in po možnosti tudi fotografijo.

Odstranitev zapuščenega vozila je postopek, ki se izvaja v skladu z 19. členom Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa s spremembami ter veljavnimi odloki.

Za izvajanje nadzora je primarno pristojna Policija, Mestno redarstvo MOL pa v okviru pooblastil in pristojnosti, ki jih določata Zakon o občinskem redarstvu in Zakon o pravilih cestnega prometa s spremembami. V primeru, da gre dejansko za zapuščeno vozilo, pooblaščena uradna oseba (policist, mestni redar) na zapuščeno vozilo, po prijavi ali uradni dolžnosti, nalepi pisno odredbo, s katero se naloži odstranitev zapuščenega vozila najkasneje v treh dneh. Če lastnik vozila v roku ne odstrani, vozilo, ob upoštevanju zakonskih rokov, odstrani na stroške lastnika vozila pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo komisijsko uniči ali proda s strani pogodbenega izvajalca. Mestno redarstvo je v tovrstnih primerih pristojno za ukrepanje zgolj v primerih, ko gre za zapuščeno vozilo na javni površini.

Mestno redarstvo, kot prekrškovni organ, izterja le globo za storjeno kršitev. V primeru, da globa ni plačana v skladu z določili Zakona o prekrških, se le-ta izterja preko FURS-a.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da se z globo 120 eurov kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu da je bila odrejena odstranitev v skladu z 2. odstavkom 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Lastnik vozila mora izvajalcu rednega vzdrževanja cest poravnati tudi stroške odvoza in hrambe, o katerih si lahko več prebere na spletni strani http://www.lpt.si/parkirisca_avtosejem/parkirisca/zapuscena_vozila.

Izrabljeno motorno vozilo je lastnik dolžan dostaviti do prevzemnega mesta ali v center za obdelavo izrabljenih motornih vozil, kjer z osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo in prejme potrdilo o razgradnji. S tem potrdilom lahko vozilo odjavi iz prometa.

Poznamo pa tudi ti. »stara bremena«. To so izrabljena motorna vozila, ki so bila odjavljena iz prometa pred 1. majem 2004, za katera ni mogoče ugotoviti ali določiti zadnjega lastnika in so zavržena na privatnih ali javnih površinah ali so nedovoljeno odložena v naravi. Po 1. maju 2005 mora za odstranitev in ekološko razgradnjo izrabljenih vozil poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem je vozilo. To področje v Republiki Slovenija ureja Uredba o izrabljenih vozilih. Več informacij lahko pridobite na enotni telefonski številki (01) 78 88 098.

Servis pobude meščanov (https://pobude.ljubljana.si/VnosPobude.aspx) omogoča naznanitev raznolikih problematik, ki so povezane z življenjem v glavnem mestu. Pobude se glede na tematiko dodelijo pristojnemu oddelku v obravnavo. V primeru, da se pojavi problematika, za reševanje katere je pristojno Mestno redarstvo, jo lahko naznanite preko omenjenega servisa. Druga možnost pa je naznanitev zaznane kršitve cestnoprometnih predpisov ali javnega reda in miru dežurnemu redarju v Center za operativno komunikacijo Mestnega redarstva na telefonsko številko 01 306 16 20, izven delovnega časa oz. v primeru zasedenosti patrulj Mestnega redarstva pa Policiji na interventno številko 113 ali številko krajevne policijske postaje.