Morda ste med tistimi, ki so opazili, da je v Cukrarni ob Roški cesti spet začelo po malem vršati, brenčati, vrveti. Stara tovarna, ki se je kot oluščen duh sklanjala nad Ljubljanico, je začela rasti v največji razstavni prostor v regiji, ki bo sprejemal vrhunce sodobne umetnosti. Rokave smo za pripravo dokumentacije zavihali že pred časom, zdaj pa so se začela še fizična dela za ureditev Cukrarne.
Avtorja: Jerneja Batič, Oddelek za kulturo, Blaž Peršin, Muzej in galerije mesta Ljubljane

Cukrarna je bila izgrajena leta 1828 in je 40 let delovala kot rafinerija sladkorja. V klasicističnem duhu zasnovano poslopje je močno izstopalo iz takratnega ljubljanskega povprečja, saj je s štirimi nadstropji in veličastno dolžino (devetdeset metrov) veljalo za največjo stavbo v Ljubljani. Avgusta 1858 je bil v tovarni požar in s tem je zamrla tudi proizvodnja sladkorja. Kasneje je bila stavba namenjena vojaškim rekrutom, ki so odhajali v Mehiko, nato je prostore zasedla tobačna tovarna. Po požaru leta 1872 so jo namenili za vojašnico. Od konca 19. stoletja je stavba vse do izpraznitve v 90-ih letih 20. stoletja nudila dom in zatočišče številnim družinam in posameznikom. Prav to je pomembno zaznamovalo tudi slovensko literarno zgodovino, saj so se ob koncu 19. stoletja tu zbirali in živeli predstavniki slovenske moderne Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov, Ivan Cankar in Oton Župančič.

Prenavljamo skupaj

Vrednost Galerija Cukrarna je ocenjena na 23.221.842 evrov, pri čemer znaša podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 10.774.396 evrov, nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna pa 2.693.599 evrov. Projekt obnove in izgradnje Galerije Cukrarna so zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab. Galerija Cukrarna bo v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Predrugačenje pogleda

Mestna občina Ljubljana je oktobra začela izvajati dela za ureditev Galerije Cukrarna. S projektom želimo izboljšati urbano okolje in oživiti širše mestno središče ter sanirati degradirano območje Cukrarne. Projekt je edinstvena priložnost za predrugačenje pogleda na del mesta, ki je zaradi neustrezne uporabe nekdanjih industrijskih objektov postal degradiran. S sodobnim galerijskim prostorom bomo omogočili razpoznavnost umetniškega potenciala mesta tudi v mednarodnem prostoru.

Ljubljana kot pomemben center za vizualno umetnost še nima ustreznega razstavišča, primerljivega z drugimi umetniškimi centri v Evropi. Prav potreba po večjih razstavnih projektih, ki jih Ljubljana ne nudi v zadostni meri, je ena izmed glavnih prioritet razvoja kulture v Ljubljani. Mesto bo pridobilo razstavišče, ki bo omogočilo predstavitve umetnostnih razstav in projektov sodobnih likovnih smeri oziroma specifičnih pomembnih avtorjev.

Zelo pomembna je tudi sama lokacija Galerije Cukrarna: ob nabrežju Ljubljanice na robu mestnega središča. To pomeni razvoj za širšo urbano povezavo obrobja mesta z njegovim vzhodnim delom, ki do sedaj ni bil deležen kakovostne kulturne ponudbe. S tem se širi tudi samo mestno središče.

Tovarna sodobne umetnosti

Vsebina novih programov v Galeriji Cukrarna se bo osredotočala na vsa področja sodobne umetnosti in prirejanja večjih likovnih razstav z mednarodnim in domačim programom. Glavna značilnost programskih izhodišč bodo torej razstave, ki jih zaradi obsega, kompleksnosti in zahtevnosti do zdaj ni bilo mogoče izvesti v drugih ljubljanskih razstaviščih. Prostori bodo nudili razstavne standarde, ki bodo omogočali pridobitev razstavnih projektov, ki jih druge institucije v Ljubljani ne uspejo gostiti. Glavni poudarki programa bodo ob domači publiki nagovarjali tudi obiskovalce, ki bodo v Ljubljano prihajali prav zaradi razstav, ki jih bo mogoče videti v novi Galeriji Cukrarna. Ob Mednarodnem grafičnem bienalu, ki je moral do zdaj gostovati na različnih lokacijah po mestu, bodo glavno gonilo večji razstavni projekti, ki bodo obravnavali velika imena domačega in mednarodnega likovnega prostora, s tematskimi in preglednimi projekti.

Ob dveh večjih razstavnih projektih v prvem in drugem nadstropju se bodo v pritličnem razstavnem prostoru izmenjavali manjši razstavni projekti, ki bodo predstavljali aktualne in zanimive domače in tuje likovne produkcije in bodo z novimi kuratorskimi pristopi poskrbeli za umeščanje domače likovne produkcije v mednarodni kontekst na podlagi povezav s tujimi razstavnimi prostori in izmenjavami.

Posebna pozornost bo namenjena tudi performativni umetnosti, saj bodo tehnične zmogljivosti kletnih prostorov omogočale izvedbo zahtevnejših projektov s tega področja. S tem se bodo postavili novi temelji za razvoj performativnih umetnosti, ki do zdaj niso imele ustrezne lokacije in pogojev za prezentacijo. Performativna umetnost kot posebna zvrst sodobnih umetniških praks je v zadnjem obdobju doživela poseben preporod tako doma kot v mednarodnem prostoru.

Prostor za razmišljanje in druženje

Prostor v kleti bo namenjen tudi razvejeni ponudbi predavanj in okroglih miz z različnih področij, ki bodo v ljubljanski kulturni prostor vnesli priložnost za razmislek o aktualnih umetnostnih vprašanjih in z njimi povezanimi razvojnimi družbenimi vprašanji.

V delu Galerije Cukrarna bo svoj prostor dobil tudi jazz klub za izvajanje manjših koncertov klubske narave, ki jih v Ljubljani primanjkuje, čeprav obstaja veliko število kakovostnih posameznikov in skupin, ki izvajajo tovrstno glasbo. Galerija Cukrarna bo z veliko vhodno avlo delovala tudi kot mogočen prireditveni prostor, namenjen za protokolarne, prireditvene in kulturne vsebine. Namen celotne stavbe je, da deluje kot tovarna novih kulturnih vsebin, kar ji omogoča tudi njena bogata zgodovina, od industrijskih začetkov do predstavnikov slovenske moderne.

Zasnovan bo tudi sodoben, prilagodljiv galerijski prostor za likovne in druge vizualne umetnosti. Urejeni bodo tudi vsi spremljajoči prostori, potrebni za delovanje tovrstne ustanove, kot so knjigarna, kavarna in prostor za otroške programe.

Galerija Cukrarna bo predstavljala novo razvojno identiteto mesta in razprla možnosti za ustvarjanje novih modelov delovanja tako na področju umetnosti, kulture, turizma in gospodarstva kot tudi urbanega razvoja.

Obnova stavbe in vzpostavitev Galerije Cukrarna bosta trajali tri leta. Zato je ena izmed želja, da bi ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika v letu 2022 pripravili veliko pregledno razstavo o njegovem delu prav v novih prostorih Galerije Cukrarna.

Skejt park

V neposredni bližini Cukrarne smo v začetku oktobra odprli skejt park in tako oživili celotno podmostje Fabianijevega mostu. Park je bil urejen na pobudo skejterjev, opremljen pa je s polkrožno minirampo, dvema betonskima elementoma in razsvetljavo, ki omogoča skejtanje tudi v dolgih jesenskih večerih.