Prelomnico v urbanističnem razvoju mesta je pomenil potres aprila 1895. Takrat so porušili več kot 10 odstotkov vseh stavb.

Mestni svet se je odločil, da naroči izdelavo splošnega regulacijskega načrta mesta, saj je bila to priložnost za temeljito prenovo.

Maks Fabiani

Župan Ivan Hribar si je zelo prizadeval, da bi k obnovi pritegnil tudi slovenske arhitekte, med njimi najuglednejšega Maksa Fabianija. Urbanistični načrt za Ljubljano je ta na lastno pobudo in brezplačno izdelal v obliki 300 izdanih knjižic, ki jih je v samozaložbi izdal leta 1895. Fabianijev urbanistični načrt velja za prvo strokovno v slovenščini napisano besedilo o urbanizmu.

Fabianijev regulacijski načrt Ljubljane, 1895, Foto: dokumentacija MGML

Fabianijevi predlogi aktualni še danes

Čeprav Fabianijev urbanistični načrt uradno ni bil nikoli sprejet, je mestna uprava kar sama povzela nekatere njegove zamisli in s tem usmerjala mestni razvoj več kot pol stoletja, nekateri njegovi predlogi pa so aktualni še danes. Zaključek njegove zamisli obvoznega obroča predstavlja leta 2012 postavljeni dvoetažni most pri Cukrarni, ki nosi njegovo ime. 

Pogled na Fabianijev most Foto: Vita Kontić

Vizija »Ljubljana 2025«

Od osamosvojitve Slovenije leta 1991, ko so se temeljito spremenile razmere in koncept lokalne samouprave, so nastale zahteve po novem prostorskem načrtu. Po daljšem obdobju brez celovitega prostorskega načrtovanja, nazadnje je bil namreč v Ljubljani sprejet celovit Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane leta 1986, smo leta 2007 oblikovali vizijo »Ljubljana 2025«, v kateri smo izpostavili prostorske in družbene vrednote, ki jih mesto odtlej uveljavlja.

Z vizijo »Ljubljana 2025« smo izpostavili tri smernice razvoja mesta:

• Ljubljana bo idealno mesto – Ljubljana bo ostala privlačno, človeku prijazno mesto v zelenju (75 % mesta je zelenih površin);
• Ljubljana bo sonaravno mesto – zagotavljali bomo neposredni dostop do odprtega prostora in povezanosti krajinskega sistema;
• Ljubljana bo vseslovenska metropola – še naprej bomo zagotavljali varnost in spoštovanje drugačnosti, krepili raznolikost in nadgrajevali že sedaj visoko kakovost bivanja

Poleg razvojnih smernic smo z vizijo opredelili tudi 93 konkretnih razvojnih projektov ter mnoge med njimi doslej že uresničili, večina preostalih pa je v različnih fazah izvedbe.

Strateški cilji današnjega prostorskega razvoja Ljubljane

V Ljubljani ohranjamo in krepimo prostorske, naravne in kulturne vrednote mesta in tudi širšega prostora, ki ustvarjajo identiteto in potenciale za kakovosten razvoj mesta, ter si prizadevamo za zdravo, varno, prijetno in privlačno bivalno ter ustvarjalno okolje.

Prostorski razvoj v MOL in deloma v Ljubljanski urbani regiji (LUR) povezuje več strokovnih področij, od urbanističnega in prometnega načrtovanja do krajinskega oblikovanja, pri čemer je urejanje javnega prostora ena najpomembnejših nalog mestne uprave.

Občinski prostorski načrt MOL (OPN)

Z oblikovano in sprejeto vizijo ter z upoštevanjem državnih prostorskih aktov smo v sodelovanju z različnimi urbanističnimi institucijami, širšo strokovno javnostjo in s prebivalci med letoma 2007 in 2010 pripravljali dokumenta Občinski prostorski načrt MOL – Strateški del (OPN MOL SD) in Občinski prostorski načrt MOL – Izvedbeni del (OPN MOL ID), ki smo ju sprejeli v letu 2010 in predstavljata osrednja prostorsko-planska dokumenta MOL. V letih 2013–2015 smo izvedli manjše dopolnitve oz. spremembe izvedbenega dela OPN MOL, spomladi 2018 pa bodo dokončane nove, tretje spremembe obeh dokumentov, tudi prvič strateškega dela OPN MOL. 

Temeljna strateška cilja prostorskega razvoja MOL sta ohranjati in krepiti prostorske, naravne in kulturne vrednote mesta in tudi širšega prostora MOL, ki ustvarjajo identiteto in potenciale za kakovosten razvoj mesta in kakovost bivanja v njem. To tudi pomeni, da dajemo prenovi ali nadomestitvi dotrajanih objektov prednost pred gradnjo novih, kar pa seveda ne izključuje možnosti gradnje novih objektov.

Trajnostna urbana strategija Mestne občine Ljubljana – TUS MOL

V letu 2016 smo sprejeli dokument, ki predstavlja skupno urbano platformo sektorskih razvojnih programov, politik in planov MOL za trajnostni razvoj mesta. Je predvsem strateška podlaga za srednje- in dolgoročni razvoj Ljubljane, ob tem pa vključuje izvajanje nove urbane politike Evropske unije in koriščenje evropskih sredstev, ciljno namenjenih urbanemu razvoju, ki se v Republiki Sloveniji izvaja z mehanizmom celostnih teritorialnih naložb – CTN. V TUS MOL in Izvedbenem načrtu TUS MOL (2017) so opredeljeni ključni projekti za celotno programsko obdobje, s katerimi kandidiramo za sredstva Evropske unije znotraj ciljev

Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014– 2020. Med prioritetne projekte smo uvrstili tiste, ki so za mesto najpomembnejši in izpolnjujejo pogoje za izvedbo v programskem obdobju 2014–2020.

Maks Fabiani, Foto: dokumentacija MGML

Več o urbanizmu v Ljubljani preberite tukaj.