Z mestnim krajinskim parkom upravlja Služba Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

V skladu z določili Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je ena izmed njihovih nalog tudi izvajanje neposrednega nadzora v parku. To pomeni, da v sodelovanju z lastniki zemljišč in službami, ki delujejo na območju parka skrbijo za uresničevanje določil in usmeritev, zapisanih v Odloku o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Začasnih upravljavskih smernicah za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Med njihove naloge pa med drugim sodijo tudi informiranje, obveščanje in sodelovanje z lastniki zemljišč, obiskovalci in službami, ki delujejo na območju krajinskega parka.

Skrb za gozd

Gozd pokriva največji delež površin v krajinskem parku. Po tej značilnosti se ta precej razlikuje od večine krajinskih parkov v Sloveniji, zato je gospodarjenje z gozdom med vsemi dejavnostmi v tem prostoru za stabilnost celotnega ekosistema najpomembnejše.

V Službi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib skrbijo, da se pri gospodarjenju z gozdovi upošteva varstvene in razvojne usmeritve ter varstvene režime, zapisane v odloku in začasnih upravljavskih smernicah. Tako, na primer, je ena izmed nalog tudi pridobivanje informacij o stanju vrst in njihovih habitatov na območju parka. Te informacije nato vsebuje gozdnogospodarski načrt Zavoda za gozdove Slovenije, ki je osnova za gospodarjenje z gozdom v krajinskem parku.

Poleg usmeritev, ki veljajo za gospodarjenje z gozdovi s posebnim namenom, je na območju krajinskega parka potrebno upoštevati tudi še nekatere naravovarstvene usmeritve:

• ohranja se najmanj 3% celotne lesne zaloge mrtvih, odmirajočih dreves in sušic, predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega obsega;
• posamezne predela gozda se prepušča naravnemu razvoju (ekocelice brez ukrepanja na 3% celotnega gozdnega prostora brez površin, ki so naravni rezervat);
• ohranja se najmanj dve odmirajoči drevesi z dupli in poldupli na hektar predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera;
• ohranja se in goji debela drevesa, ki imajo nad 50 cm premera v prsni višini in sicer v območju 20 m od javnih poti in poti, ki se vzdržujejo ali urejajo za obiskovanje krajinskega parka.

Vse navedeno vsebuje gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko enoto Ljubljana, ki je osnova za gospodarjenje tudi v gozdovih na območju Krajinskega parka.

Drevesa, označena za posek

Za vsako rdečo piko na drevesu stoji tehten premislek, zakaj je drevo označeno za posek.

Kot primer, pri izbiri dreves za posek v gozdu med Tivolijem in vilo Marija Vera, ki poteka prav te dni, sta sodelovala lastnik gozda - Mestna občina Ljubljana in Zavod za gozdove Slovenije. Prisotna sta bila tudi izvajalec sečnje in spravila (v tem primeru Tisa d.o.o) ter upravljavec krajinskega parka. Usklajevanje je, poleg določanja dreves za posek, potekalo tudi na področju medsebojnega sodelovanja z namenom učinkovitejšega obveščanja javnosti o sečnji, zagotavljanju varnosti med izvajanjem del in načinu izvajanja del, kar je primer dobre prakse in ključno za celostno upravljanje krajinskega parka.