Ali ste vedeli … o tirni vzpenjači na Ljubljanski grad
Kako daleč nazaj segajo ideje o povezavi mestnega jedra z Ljubljanskim gradom? Koliko potnikov se je že peljalo z vzpenjačo? In kakšen vpliv na okolje ima?
Ali ste vedeli, da prve ideje o povezavi med mestnim jedrom in Ljubljanskim gradom segajo že v leto 1897?
Tega leta je bilo poslano pismo, v katerem daje takratni župan Ljubljane Ivan Hribar pobudo za mestni odkup gradu. Med drugim je zapisal: »Ker je razgled iz dotičnih prostorov (Ljubljanskega gradu) očarovalno lep in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro porabiti, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih deset krajcarjev ali še ceneje, vedno – zlasti pa še poleti zvečer – prav dobro obiskovan.«
Ideje o prevoznem sredstvu so se rojevale leta 1905, ko je Mesto Ljubljana kupilo grad, nato sta jih povzela arhitekta Boris Kobe in Edo Mihevc. Zadnji in tudi uresničen projekt je stekel v letu 2005, prvi potniki pa so se z vzpenjačo popeljali konec decembra 2006.
Ali ste vedeli, da se je z vzpenjačo do konca leta 2019 peljalo že več kot 4,5 milijona potnikov?
V trinajstih letih obratovanja tirne vzpenjače je ta na vrh Grajskega griča prepeljala že 4.524.660 potnikov, od tega v zadnjem letu kar 590.128, kar je največ do zdaj.
Ob tem je zanimivih še nekaj številk. V tem času je bilo opravljenih:
- več kot 19.000 obratovalnih ur (to so ure, ko se vzpenjača premika po tirih), kar je v seštevku več kot dve leti neprestane vožnje;
- več kot 730.000 ciklov; če upoštevamo, da vzpenjača pri enem ciklu oziroma dolžini proge prevozi 118 m, je do sedaj skupno prevozila že več kot 86.000 km.
Ali ste vedeli, da je vzpenjača prijazna do okolja?
Tirna vzpenjača na Ljubljanski grad je edina registrirana tirna vzpenjača v Sloveniji. Sodobno krmiljenje naprave s frekvenčnim pretvornikom omogoča varčno porabo električne energije. Izračunali smo, da je bilo v dosedanjih letih z delovanjem vzpenjače ozračju »prihranjenih« okoli 460 ton izpusta CO2.