Glavičenje je metoda nege drevja, pri kateri se drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstrani vse enoletne poganjke.

Pomembno je, da z glavičenjem pričnemo, ko je drevo še mlado, saj so tako poškodbe majhne in jih drevo lahko preraste, zapre. 

Na mestu reza se tvori t.i. glava, ki jo ob negi ne smemo poškodovati. Redno torej odstranjujemo le poganjke, ki izraščajo iz glave. Z glavičenjem oblikujemo gosto krošnjo, ki poleti daje potrebno senco, drevo pa hkrati obdržimo v želenih dimenzijah.

Katera drevesa so primerna za glavičenje?

Za glavičenje so primerne le nekatere drevesne vrste, med drugimi tudi javorolistne platane (Platanus × hispanica), ki v Ljubljani rastejo na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu ter jih v sklopu vzdrževanja zelenih površin redno glavičimo.

Platane po glavičenju Foto: Snaga

Kaj je obglavljanje drevesa?

O obglavljanju pa govorimo kadar se odraslemu drevesu odstrani večino vrhov in vej večjih premerov (več kot 10 cm). Mesto poškodbe (reza) postane vstopno mesto za različne povzročitelje bolezni (virusni, bakterijski, glivni patogeni), ki lahko načnejo stabilnost drevesa. Na mestu poškodbe pričnejo izraščati dolgi adventivni poganjki, ki so na podlago slabo pritrjeni in se lomijo ob najmanjših vremenskih nevšečnostih.

Ker drevo ostane brez listne mase, so korenine slabo prehranjene (listje v procesu fotosinteze proizvaja hranila za korenine), začnejo odmirati in načeta je statična stabilnost drevesa. Posledica obglavljanja je po navadi grdo, bolno in nevarno drevo, s katerim imamo veliko nepotrebnih stroškov. 

Preprečimo nasilje nad drevesi

V zadnjih letih smo priča nesprejemljivemu početju posameznikov, ki se znašajo nad mladimi drevesi v javnih sadovnjakih in jih namenoma poškodujejo ter uničujejo. Početje je vredno vsakršnega obsojanja. V Ljubljani želimo ohraniti čim več zelenih površin v mestu, saj so drevesa izjemno dragocena, ker proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje ter posledično povečujejo kakovost bivanja. 

Prav zato smo v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano in drugih kampanj sodelavci velike mestne družine zasadili več kot 12.000 dreves in tako izpolnili cilj, da vsak član velike mestne družine zasadi svoje drevo.

Človek, čuvaj svoje mesto!