Ali ste vedeli: Zakaj je našemu klepetalnemu robotu ime Ljubo?
Danes god praznujejo vsi, ki jim je ime Ljubo. Našega istoimenskega klepetalnega robota, ki vam hitro in enostavno pomaga do uporabnih informacij o Mestni občini Ljubljana ter dogajanju v mestu, ste do zdaj že dodobra spoznali.
Z Ljubom do koristnih informacij
Decembra lani smo v Facebookovi aplikaciji Messenger vzpostavili klepetalnega robota (chatbota), ki smo ga poimenovali Ljubo iz Ljubljane in ki kot pametna rešitev omogoča lažje ter učinkovitejše komuniciranje z meščani in obiskovalci Ljubljane. Kasneje smo ga še nadgradili in mu izboljšali tako uporabnost kot videz.
Uporabniki so navdušeni predvsem nad koristnimi informacijami npr. o prihodu avtobusov LPP na postajališče ali prostih kolesih v sistemu Bicikelj in stanjem v prometu, dostikrat pobrskajo po aktualnih novicah in dogodkih v mestu, včasih pa jih zanima le, ali bodo tisti dan potrebovali sončna očala ali dežnik.
Na zahtevo Ljubo uporabnikom ponudi tudi podporo v živo, kar pomeni, da lahko vsakdo pobude in vprašanja naslovi bodisi na občinski Odsek za pobude meščanov bodisi komunicira s sodelavko MOL v živo, ki prejeto vprašanje posreduje pristojnim službam v reševanje oz. v najkrajšem možnem času odgovori nanj.
Zakaj je klepetalnemu robotu ime Ljubo?
Na začetku so se uporabniki spraševali, zakaj je klepetalnemu robotu ime prav Ljubo. Nekateri so nekoliko nergali ali se posmehovali, ker jim to ime ne zveni slovensko. Ob tem so spregledali koren besede "Ljubljana" ali pa "ljubezen", ki nosi sporočilo denimo o ljubljeni Ljubljani, naši ljubezni do mesta, njegovi ljubkosti ... pač o nečem, kar nam je ljubo.
Zato smo zanje poiskali tudi strokovno razlago izvora in rabe imena Ljubo.
Kakor pojasnjujejo v jezikovni svetovalnici ZRC SAZU, je ime Ljubo vsekakor slovanskega izvora, predstavlja pa okrajšano in ljubkovalno obliko zloženih slovanskih in obenem staroslovenskih osebnih imen *Ljubigoj, *Ljubomir, *Ljubovid, *Ljubisem ipd., od katerih je prvo še v popisu 1948 ohranjeno v priimku Lubgoj, ostala pa so izpričana v srednjeveških listinah in zemljepisnih imenih (Limbarje, Ljubovija, Ljubija, Lipsenj). Res pa je, da je pri okrajšanih in ljubkovalnih staroslovenskih imenih izpričana predvsem pripona -ko, ohranjena v priimkih Borko, Bratko, Cvetko, Stanko, Zorko, Žitko itd., od oblik na -o pa sta zanesljivo izpričani le Slavo in Milo(12. in 13. stol. na Koroškem). Vendar so bile imenske oblike na -o zelo redke tudi pri drugih Slovanih, npr. v starosrbskih imenih 14. stol., so se pa v srbohrvaščini močno razširile v poznejših stoletjih in smo jih v času narodnega preporoda sprejeli tudi v slovenščini. Med njimi so tudi imenske oblike Ljubo, Rado, Vlado, Božo ipd. Staroslovanske oblike so bile *Ljub, *Rad, *Vlad, *Bog itd.