Na glavnih mestnih vpadnicah v Ljubljani je v posameznih prometnih conah vzpostavljen t. i. zeleni val, ki deluje ob različnih krmilnih programih. In kaj je sploh zeleni val?

Promet v Ljubljani je najmanj tekoč v jutranjih in popoldanskih konicah, ko je promet preprosto zasičen. Preveliko število vozil, ki prihaja v Ljubljano z avtocestnega obroča, pripelje na mestne vpadnice, ki ne zmorejo več prenesti take količine, kar se podobno tudi vidi na avtocestnem obroču.

Velik delež prometa namreč ustvarjajo dnevni migranti (vozači) v avtomobilih, saj se jih dnevno v Ljubljano na delo pripelje 116.000 (SURS, 2017), večinoma pa je v vozilu samo voznik. Vzrok, da je na naših cestah preveč vozil, pa je tudi v povečani stopnji motorizacije.

Leta 1970 je bilo v Sloveniji približno 90 avtomobilov na 1000 prebivalcev, danes pa to število znaša že več kot 500 avtomobilov na 1000 prebivalcev oziroma v povprečju 1,3 avtomobila na gospodinjstvo.

Zato v Ljubljani namesto avtomobila spodbujamo uporabo drugih načinov mobilnosti, ki bi lahko razbremenili tako ceste kot negativne vplive na okolje.

Fenomen t. i. grla steklenice

Čeprav na določenem cestnem preseku ni semaforja, se promet zgosti. Na ljubljanski obvoznici recimo ni nobenega semaforja, a promet vseeno stoji. To je fenomen tako imenovanega grla steklenice. Tudi če steklenico z vodo obrnete navzdol, bo voda za hip nehala teči.

Zeleni val pomeni, da na nekaj zaporednih križiščih ujamemo zeleno luč na semaforju. Za to, da naletimo na takšen »fenomen« ob današnji količini prometa motornih vozil, kjer želimo upoštevati tudi vse prometne zahteve ostalih udeležencev v prometu, tako pešcev in kolesarjev, se mora poklopiti kar nekaj dejavnikov, in sicer hitrost prometa, prepustnost križišč, število vozil na cesti, vremenske razmere, reakcijski čas voznikov itd.

Še največ možnosti imamo ponoči, ko so ceste prazne, in da na dotičnem cestnem odseku obstaja koordinirano delovanje semaforjev. Poleg tega na hitrost prometa vplivajo tudi prepustnost križišč, njihova arhitekturna zasnova, število vozil, širine cestišča in z njo povezani intervali za prehod pešcev.

Zdi se, da je promet kot živa tvorba tako nepredvidljiv, da na zeleni val v praksi težko računamo. Pretočnost posameznih križišč pa je pogosto odvisna tudi od nas voznikov, da spremljamo razmere v prometu in se jim prilagajamo (pogosto opažamo vožnjo v polno križišče, uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, ličenje ipd.)

Zeleni val narekuje vodilno križišče

Vsaka prometna cona ima tako imenovano vodilno križišče. Ta nima posebne funkcije, toda pri načrtovanju zelenega vala mora biti eno križišče začetno. Druga križišča nato v časovnem razmerju v proces zelenega vala navezujejo na podlagi tega začetnega križišča. Mestne vpadnice z obvoznice so praviloma narejeni v obliki diamanta, ki zahteva večfazno vodenje prometa skozi križišča. Ta večfaznost pa vzame veliko "zelenega časa" v glavni smeri.

Ali imamo na zeleni val vpliv vozniki?

Če je zeleni val predvsem teoretičen, je na mestu vprašanje, ali imamo nanj lahko vpliv vozniki? Ali nam torej naša dejanja, kot so pravočasno speljevanje z mesta pri zeleni luči, predvidevanje prometnega toka in kar najbolj enakomerna vožnja pri spoštovanju omejitve hitrosti lahko pomagajo, da bi večkrat ujeli zeleno luč?

Vozniki praviloma na zeleni val ne morejo vplivati. Kolona je kolona. To je tako imenovani vezani prometni tok, v katerem se vsak prilagaja tistemu, ki vozi pred njim. Vozniki za to niso nič krivi. Drugače je le v primeru previsoke hitrosti med križišči. Vozila se premikajo z različnimi hitrostmi, avtobusni javnega prometa imajo prednost pri vključevanju in vsa ta nepredvidljiva prilagajanja vplivajo tudi na zeleni val. Pešec mora imeti tudi do 17 sekund varovanja na posameznih križiščih.

V Ljubljani je 277 semaforiziranih križišč

S pametnimi svetlobnimi signalnimi napravami v križiščih zagotavljamo njihovo koordinirano delovanje (povezani so v prometne cone), kar 96 semaforiziranih križišč in peš prehodov v mestu pa je opremljenih s senzoriko (pametno mesto), ki omogoča delovanje krmilnih programov glede na količino prometa.

Raziskava Tomtom

Rezultati priznane mednarodne raziskave Tomtom, ki meri in primerja gnečo na cestah v 390 mestih po svetu, kažejo, da v Ljubljani pravih prometnih zastojev sploh ni (med vsemi merjenimi mesti smo šele na 350. mestu, pri čemer je mesto z največ zastoji na prvem mestu, tisto z najmanj pa na zadnjem). V povprečju naj bi se potovalni čas zaradi gneče podaljšal le za 16 odstotkov, v najbolj obremenjenih mestih pa se ta lahko podaljša za 60 in več odstotkov.

Prometni portal PROMinfo

V letu 2016 smo vzpostavili Prometni portal PROMinfo z mnogimi podatki o aktualnem stanju v prometu za lažje načrtovanje poti po mestu (informacije o gostoti prometa, prihodih avtobusov na postajališča, stanju na terminalih BicikeLJ, prostih mestih na javnih parkiriščih itd.). Seveda pa vsak udeleženec v prometu lahko sam z odgovornim ravnanjem vpliva na dogajanje v prometu. Med drugim lahko izbere tudi alternative osebnemu avtomobilu, ki jih ponujamo v Ljubljani, in tako bolj učinkovito in z manj stresa pride na cilj.

Nekaj nasvetov za učinkovito premikanje po Ljubljani navajamo tukaj.