Tudi v gozdovih najdemo invazivne drevesne vrste.
Avtor: prof. dr. Robert Brus
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Tuje rastline so v preteklosti v novo okolje vnašali zaradi uporabe v prehrani, uporabnosti rastlinskih delov, na primer lesa, meliorativnih sposobnosti, estetske vrednosti, raziskovalne zanimivosti ali drugih razlogov. Med najbolj pogostimi in opaznimi tujerodnimi organizmi so drevesne vrste, vendar njihov vnos na ozemlje današnje Slovenije ni dobro dokumentiran. Med najstarejšimi omembami tujerodnih drevesnih vrst pri nas so nekatere iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (na primer divji kostanj), prvi zabeleženi vnos večjega števila vrst pa je potekal ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Povprečni časovni zamik med prvim znanim vnosom določene vrste v Evropo in njenim vnosom v Slovenijo je bil 70–90 let. Drevesa so najprej sadili v specializiranih rastlinskih zbirkah, med katerimi sta bili vodilni park Brdo pri Kranju Karla Zoisa in park v Dolu pri Ljubljani Josepha Erberga.

V slovenske gozdove so tujerodne drevesne vrste z namenom proizvodnje lesa predvsem po veleposestvih v večjem obsegu začeli saditi ob koncu 19. stoletja in nadaljevali vse do 2. sv. vojne. Pozneje se je njihova uporaba zaradi sonaravne usmeritve gozdarstva precej zmanjšala. Lesna zaloga tujerodnih drevesnih vrst je danes nizka in predstavlja le okrog 0,99 % celotne lesne zaloge vseh gozdov v Sloveniji. Najbolj razširjene vrste so robinija (Robinia pseudacacia) z 0,60 %, zeleni bor (Pinus strobus) z 0,18 %, ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii) z 0,05 % in rdeči hrast (Quercus rubra) z 0,03 % v skupni lesni zalogi. V različnih delih Slovenije v gozdnem prostoru v večjem ali manjšem obsegu najdemo nad 25 različnih tujerodnih drevesnih vrst, ki so tja prišle bodisi s saditvijo ali pa so se same subspontano priselile iz zunajgozdnih nasadov. 

Nasad zelenega bora (foto R. Brus)

Ena največjih nevarnosti pri uporabi tujerodnih drevesnih vrst v naravnem okolju je njihova potencialna invazivnost. Drevesne vrste v novem okolju največkrat ne povzročajo večjih težav, vendar se včasih tudi naturalizirajo ali celo postanejo invazivne in začnejo močno vplivati na domače ekosisteme. Na to, ali bo vrsta v nekem okolju postala invazivna, vpliva veliko število med seboj povezanih dejavnikov, med katerimi je zelo pomembna pogostnost preteklega sajenja oziroma vnašanja. Ta je bila pri nekaterih vrstah zelo visoka že pri prvih vnosih, lepa primera sta danes močno invazivni vrsti robinija (Robinia pseudoacacia) in visoki pajesen (Ailanthus altissima), ki so ju že v začetku 19. stoletju kot dobrodošli vrsti uporabljali za pogozdovanje degradiranih kraških tal že precej pred črnim borom. Visoka frekvenca sajenja je skupaj z učinkovitim raznosom semen povzročila njuno kasnejšo invazivnost. Obe vrsti nazorno kažeta, kako lahko človekovo poseganje v naravne ekosisteme sproži razvoj dolgoročnih procesov, ki jih je po nenadni spremembi družbene perspektive in vrednot zelo težko preusmeriti ali celo zaustaviti. Poleg omenjenih dveh vrst znake naturalizacije ali invazivnosti v gozdnem prostoru vsaj lokalno kažejo še nekatere, med njimi zeleni bor, rdeči hrast, ameriški javor in pavlovnija. Večino med njimi najdemo tudi v urbanih gozdovih Mestne občine Ljubljana in možnosti njihove intenzivnejše inovativne uporabe preučujemo v okviru projekta Applause. Nekatere med njimi bomo podrobneje predstavili v ločenih prispevkih.

Preglednica 1: Najpomembnejše tujerodne drevesne vrste v slovenskih gozdovih

 

	izvor	lesna zaloga (m3)	% v lesni zalogi	vrsta prisotnosti
robinija (Robinia pseudoacacia)	Sev.  Amerika	2.032.131	0,602	PO, IN
zeleni bor (Pinus strobus)	Sev.  Amerika	622.818	0,184	SG, IN
ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)	Sev.  Amerika	170.980	0,051	SG
rdeči hrast (Quercus rubra)	Sev.  Amerika	97.576	0,029	SG, IN
močvirki hrast (Quercus palustis)	Sev.  Amerika	4.272	0,001	SG
velika jelka (Abies grandis)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG
sitka (Picea sitchensis)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG
kanadska čuga (Tsuga canadensis)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG, SZ
zahodna čuga (Tsuga heterophylla)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG, SZ
himalajska cedra (Cedrus deodara)	Azija	-	<0,001	SZ
libanonska cedra (Cedrus libani)	Azija	-	<0,001	SZ
japonski macesen (Larix kaempferi)	Azija	-	<0,001	SG
himalajski bor (Pinus wallichiana)	Azija	-	<0,001	SG
močvirski taksodij (Taxodium distichum)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SZ
Lawsonova pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG
papirjevka (Broussonetia papyrifera)	Azija	-	<0,001	IN
črni oreh (Juglans nigra)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG, SZ
navadna hikorija (Carya ovata)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG
visoki pajesen (Ailanthus altissima)	Azija	-	<0,001	PO, IN
ameriški javor (Acer negundo)	Sev.  Amerika	-	<0,001	IN
hibridni topol (Populus × canadensis)	križanec	-	<0,001	SG, SZ
ameriški jesen (Fraxinus americana)	Sev.  Amerika	-	<0,001	SG
pavlovnija (Paulownia tomentosa)	Azija	-	<0,001	IN

Legenda: 
- ni podatkov 
SG - sajeno v gozdu
SZ - sajeno v zunajgozdnih nasadih
PO - pogozdovanja
IN – poročila o invazivnosti (po Brus in sod. 2016).