Ste vedeli, da v projektu APPLAUSE zaznavamo in kartiramo sestoje japonskega dresnika tudi s pomočjo satelitov, kar dokazuje, da je Ljubljana z mislijo na okolje in prihodnje generacije prijazna do svojih meščank in meščanov ter s pametnimi rešitvami in storitvami omogoča visoko kakovost njihovega življenja.

Urša Kanjir iz Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije, nam je v spodnjem prispevku pojasnila, da so sateliti naši tihi pomočniki in nam, med drugim, pomagajo bolje razumeti dogajanja, vidna na površini Zemlje.

Daljinsko zaznavanje, kot pravimo tehnologiji opazovanja zemeljskega površja, je že uveljavljena alternativa terenskemu delu npr. v gozdarstvu, kmetijstvu, ekoloških aplikacijah itd., saj so stroškovno veliko učinkovitejši.

Sateliti s snemanjem zemeljskega površja namreč zaznavajo in zapisujejo elektromagnetno valovanje, ki ga strokovnjaki potem obdelamo in analiziramo. Vsaka snov na zemeljskem površju oddaja določeno energijo, ki se na posnetku odrazi kot spektralni podpis in nam omogoča prepoznavanje predmetov na površju.

Tudi japonski dresnik ima svoj spektralni podpis, ki je sicer zelo podoben ostali zeleni vegetaciji, saj močno absorbira valovanje v rdečem in modrem delu spektra, medtem ko odbija zeleno in bližnjo infrardečo svetlobo. Kljub temu je še vedno toliko drugačen, da ga lahko iz posnetka z zapletenimi algoritmi ločimo od ostalih rastlinskih vrst.

Prikaz rezultatov, ki jih dobimo s samodejno obdelavo satelitskih ali letalskih posnetkov Foto: Urša Kanjir

 

Obstoječi večji sestoji japonskega dresnika imajo dokaj značilen vzorec pojavljanja; na brežinah vodotokov, ob prometnicah, na gradbiščih in zapuščenih površinah. Ti sestoji se na posnetku drugače prikazujejo pozimi ali poleti, saj se aktivnost klorofila v listih močno spreminja med rastno dobo. Prav tako se sestoji v istem časovnem obdobju nahajajo v različnih fazah rasti, ki je odvisna od nivoja talne vode, sončne lege itd. Za lažje zaznavanje japonskega dresnika in vključitev vseh naštetih časovnih spremenljivk uporabljamo posnetke iz različnih časovnih obdobij. Analitiki temu pravimo, da uporabljamo podatke časovnih vrst in z njimi torej opazujemo pojavnost japonskega dresnika skozi čas.

Poleg časovne spremenljivke je pomembna tudi velikost enote, ki jo zaznavamo. En sam slikovni element (ali piksel) namreč ne nosi dovolj pomembnih informacij za določitev, kje se invazivne tujerodne rastlinske vrste nahajajo. Zato moramo za relevantno analizo opazovati dovolj veliko območje sestojev japonskega dresnika. Premajhna območja sestojev je tudi glavna omejitev zakaj s satelitskimi posnetki ne moremo opazovati vseh tipov invazivnih tujerodnih rastlin na območju Mestne Občine Ljubljana. Letalski posnetki imajo sicer višjo prostorsko ločljivost, v primerjavi s satelitskimi posnetki, a imajo obenem veliko manjšo časovno ločljivost, saj so zajeti približno enkrat na vsake tri leta.

Ko sestoje na posnetku enkrat zaznamo, natančnost naših rezultatov - določitev območij pojavljanja japonskega dresnika - ocenimo z uporabo referenčnih terenskih podatkov. Z vidika načrtovanja ukrepov in nadzora invazivnih tujerodnih vrst je večje število lažno zaznanih poligonov bolj zaželen problem kot pa večje število spregledanih poligonov.

---

Preberite več:

• Ljubljana, pametno mesto
• Center odličnosti Vesolje
• Barvanje bombažne tkanine z ekstraktom japonskega dresnika
• Terensko kartiranje izbranih invazivnih rastlin 
• Projekt APPLAUSE
• Med prvimi na svetu smo izdelali papir iz japonskega dresnika
• Med 206 prijavami je projekt Mestne občine izbran za sofinanciranje
• Ljubljana na poti v krožno gospodarstvo