Ko slišimo, da je nekje nastal požar, si običajno mislimo, da je to »nekje drugje«, daleč stran od nas. Tam nekje, pri drugih, morda v sosednjem naselju. Poslušamo sirene in se občasno sprašujemo, kje se požar dogaja. Morda zagledamo dim in iz radovednosti ter v želji, da bi pomagali, se približamo prizorišču. Pogosto niti ne vemo, da gasilci sploh ne morejo priti do objekta, kjer se je zanetil požar.

Gasilci v naši četrtni skupnosti Jarše pa imajo dosti dela. Samo v januarju 2016 so posredovali osemkrat. Nekje je zagorel zabojnik s papirjem, drugje je nekdo pozabil hrano na štedilniku, v pisarni je zagorel električni radiator. Gasilci pridejo na pomoč tudi ob izlivu vode, ki jo je potrebno izčrpati. Prihajajo tudi takrat, ko rešilci ne morejo starejšo, onemoglo osebo spraviti iz stanovanja ali pri trku dveh vozil, ko odklopijo akumulator. Ravno tako so na kraju dogajanja, ko se podre drevo pod težo zapadlega snega, ali ko rešujejo osebo iz dvigala. Tudi hišne ljubljenčke pomagajo reševati z dreves. Vse to opravijo z dobro voljo, zavzetostjo in tveganjem za lastne poškodbe.

Nekaj pa je takega, kar gasilce, reševalce in voznike drugih interventnih vozil spravi v slabo voljo. To je nedostopnost objekta.

Ko smo postavljali trdno nameščene količke sredi poti, smo želeli, da bi zaščitili otroke in druge pešce pred nezgodami, ki jih včasih v naselju povzročijo vozniki. Pri postavljanju korit za rože smo morda želeli, da bi nam bilo lepše in življenje »bolj cvetoče«. Avto smo parkirali, kot se nam je zdelo prav. Pri tem nismo pomislili, da bi to motilo tiste, ki nam prihajajo na pomoč. Gasilski avto namreč potrebuje najmanj 3 m široko prosto pot.

Lahko bi se v majskih dneh sprehodili okoli našega bloka ali hiše in ugotovili, da k nam gasilci res ne morejo priti z vseh strani. Tudi sosedje bodo zadovoljni, če odstranimo oviro, zaradi katere reševalci ne morejo do njih. Bodoča mamica pa bo zadovoljna, ko bodo rešilci prišli ponjo in jo peljali v porodnišnico, ker »se je začelo tokrat zares«.

Pomagajmo gasilcem, reševalcem in nam samim!

Neverjetno a resnično, zadeve so se ponekod izboljšale. Upravniki stavb so odstranili cvetlična korita in ostale ovire tako, da lahko naši gasilci in druga intervencijska vozila nemoteno pridejo do stavb. Od 22 predlogov za odstranitev ovir je uresničenih 6. Na teh mestih imajo po novem stanovalci v Novih Jaršah in zaposleni v Mercatorju možnost, da do njih hitro in neovirano pridejo gasilci in reševalci. To je vsekakor pohvalno in zgledno.

Ponekod pa se pripeti tudi stranski učinek odstranitve kakega cvetličnega korita. Nekaj motoristov je odstranitev korit razumelo kot priložnost za novo dirkališče, marsikateri voznik pa na tem mestu vidi idealno parkirno mesto. Zato bi bilo koristno, da bi tam namestili horizontalno in vertikalno signalizacijo. To pomeni na poti zarisati intervencijsko pot ter postaviti tablo.

 Verjetno bi še kak upravnik odstranil oviro, če ta ne bi bila na »nikogaršnji zemlji«. Površine okoli večine stanovanjskih blokov namreč še nimajo lastnika, saj so v postopku na sodišču glede določitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Tako se ne ve, kdo naj odstrani oviro, ki je moteča za dostop gasilcev (upravniki, MOL ali drug morebitni lastnik zemljišča).

Ne glede na to »pravno oviro«, bi bilo dobro odstraniti »dejansko oviro«. Morda ne bi bilo odveč, če bi skupaj stopili posamezni upravniki stavb in prostovoljna gasilska društva ter izvedli požarno vajo neposredno na območjih pri tistih stanovanjskih blokih, ki predstavljajo večjo nevarnost v primeru požarne nedostopnosti. Tako bi na kraju samem preizkusili kako zadeva deluje, če bi bilo potrebno resnično posredovati pri požaru.

Samo skupaj lahko dosežemo, da bodo v primeru posredovanja intervencijske službe hitro ukrepale, zato imejmo to v mislih, ko nas zamika parkiranje avtomobila v bližini našega doma, čeprav vemo da gre za intervencijsko pot. Mlade pa moramo seveda s svojim zgledom na to opozarjati.

Pripravila: Mirjana Petković in Zoran Sermek