Četrtna skupnost Rožnik je imela 21. 9. 2016 korespondenčno sejo zaradi državnega prostorskega načrta Varovanega parkirišča Brdo – zahod in se odločila, da zanjo ni sprejemljiv. Ker s strani MOL do zdaj nismo dobili nobene podpore, smo začudeni. Zato pozivamo župana in mestne svetnice in svetnike, da naj vendarle stopijo na stran meščank in meščanov – če že državi ni do tega – in da razmislijo o dvigu življenjskega standarda ljudi v Ljubljani, ki ga ne razumemo kot dvig kapitala v mestni blagajni, ampak v počutju meščanov samih in njim prijaznim okoljem. Če bo ostal župan in mestni svet pri tem problemu indiferenten, bomo morali meščani in meščanke vzeti stvari v svoje roke in se na žalost organizirati proti mestni in državni oblasti, kar pa se nam zdi v sodobni demokraciji in v času možnosti dogovarjanja pravzaprav nepotrebno. Zato zdaj najprej skupaj preglejmo sklepe ČS Rožnik.

1. Lokacija je izbrana kot polovica med Voklim in Lomom in ni izbrana z neko vizijo, ki bi bila bolj prijazna ljudem kot pa je prijazna do kapitala, tokrat Shellovega. Sicer je umeščena ob avtocesti, je pa stlačena v pas, ki je nekoč veljal za zeleni pas Polhograjski Dolomiti–Rožnik, zdaj pa hočejo v ta koridor stlačiti ob daljnovodu, plinu, avtocesti, načrtovani železnici, načrtovanemu suhemu zadrževalniku še območje za kamione, dobesedno kamionsko taborišče.

Opuščena cestninska postaja Log je nekoliko več kot polovica razdalje med Voklim in Lomom in se nahaja na s tovornim prometom najbolj obremenjenem AC odseku v državi. Log ima praktično veliko možnostjo širitve in nezahtevnega dostopa z bivše magistralne ceste. Od države predlagana lokacija na Brdu nobene od teh prednosti nima. Nasprotno, zaradi nje bi bilo potrebno rekonstruirati lokalno cesto, križišča in modificirati AC priključka.

Država zagovarja voznike kamionov, da ne smejo spati pod električnimi daljnovodi, medtem pa že danes dopušča tamkajšnjim prebivalcem, da so prav temu podvrženi. Dopušča tudi, da so prebivalci Griča podvrženi škodljivim vplivom asfaltne baze. Projekt sam temu prebivalstvu ne bo prinesel nobene dobrine, nasprotno! Kamionsko parkirišče bo ograjeno in bo tujek v tem okolju.

2. Lokacija je izbrana ob prometnih študijah, v katere niso vključene ceste,ki še niso v uporabi, tj. obvoznice obvoznici AC-Brdo in AC-Vič, povezava: Cesta Dolomitskega odreda–Bokalce–Lesnina–Podutik ter Brdnikove ceste oz. Poti Roberta Blinca. Načrt vključuje šestpasovnico, vendar pri tem ne bo prostora za morebitno osempasovnico, če bo čas pokazal to potrebo.

Dozdajšnje študije za X. koridor kažejo, da se je promet skozi karavanški predor povečal za 3.000 vozil (50 %) v desetih letih, promet pred Šentvidom pa se je v tem času povečal ravno tako za 50 %, kar je 20 tisoč vozil. Če je število tovornjakov na zahodni obvoznici po odprtju šentviškega predora in uvedbi vinjet leta 2008, naraslo s 4.780 – leta 2007 – na 5.070 v letu 2009, potem smo jih imeli v letu 2015 že 5.910, na Južni obvoznici pa 5.190.  Te številke kažejo, da je parkirišče za tovornjake dobro umeščeno na Barju (na deponijah smeti), da pa bi bilo za tovornjake v smeri V. koridorja in smeri gorenjska–primorska najustreznejša lokacija na opuščeni CP Log. Na cestnem odseku Ljubljana–Vrhnika je bilo leta 2015 tovornjakov 7.450 ali 20% več kot na Zahodni obvoznici. Parkirišče na Logu bi pokrilo potrebe tudi za odstranitev težkih tovornih vozil ob sneženju na vrhniško-logaškem klancu.

3. Bencinski servis bo enostranski (priročen samo iz gorenjske smeri), kar je za avtocestni spremljevalni objekt nesprejemljivo. Za kamionsko parkirišče pa še bolj. Prejšnji projekti so že pokazali, da je premalo prostora za obojestranski bencinski servis. Nobena prometna študija ni vključila, da je od razcepa Koseze do izvoza Brdo prekratka varnostna razdalja za varno prehajanje pasov do izvoza in da je še slabša situacija od razcepa Kozarje do izvoza Brdo, saj bodo morali zapustiti avtocesto za nepreglednim ovinkom.

Prejšnja različica tega servisa na južnem delu pod hotelom Mons je propadla zaradi suhega zadrževalnika Brdnikova in zaradi okoljevarstvenih zahtev. Zdajšnja različica na drugi strani AC-obvoznice je dobila državno zeleno luč, ker je država znižala okoljevarstvene zahteve. Je pa razumljivo, da nobeno resno podjetje ne bo šlo delat bencinskega servisa samo na eni strani avtoceste. Zagotovo ima tiho obljubo tudi za drugo stran, saj je to v pristojnosti države, ki lahko spreminja pravila igre.

4. Predložena je že četrta varianta za tak bencinski servis, kar kaže na to, da je z lokacijo nekaj hudo narobe (neprimerna ožina – od 60 do 70 tisoč vozil dnevno; vabljenje kamionov, da ne parkirajo na Barju). 

Že prejšnja točka kaže na veliko nedoslednost načrtovanja takega projekta, prva točka zavrnitve ČS Rožnik pa namiguje na nesprejemljivo ožino na tem delu AC-obvoznice. – V letu 2015 je bilo na tem odseku 72.730 vozil, kar spada v vrh na Slovenskem, ni pa prikazano, kakšni so dnevni zastoji ob prometnih konicah, poletni turistični zgoščeni promet proti Postojni in neprimerne razdalje za premeščanje iz enega voznega pasu na drugega ter načrtovanega tretjega. 

Pravijo pa državni načrtovalci, da bo to premajhno parkirišče, da pa bo vzorčno za naprej!

5. Namestitev kamionskega parkirišča v mestno okolje, je degradacija mesta in izguba dragocenega mestnega zemljišča. 

Namesto, da bi si MOL prizadeval, da ohranja kvalitetna mestna zemljišča, jih po nepotrebnem razprodaja za namembnosti, ki niso v korist meščanom in meščankam. Prebivalci Griča imajo daleč do Podutika in strmo pot v klanec do Bokalc, kjer sta prvi mestni avtobusni liniji. Bolj smotrno bi bilo, da bi podaljšali progo 14 – Bokalce – do tu, in namesto kamionskega parkirišča naredili končno obračevalno postajo za linijo 14 Bokalce ter parkirišče za P + R, ki bo vsekakor večje in primernejše, kot bi bilo takšno parkirišče na vrhu Bokalc pri domu starejših občanov, zlasti, ko bo zgrajena povezava mimo gradu Bokalce čez Gradaščico do Ceste Dolomitskega odreda in se bo preusmeril promet s horjulske in polhograjske smeri.

6. V ČS Rožnik se je začela degradacija mestnega okolja z organiziranjem prostorov v zaprta območja. V Rožni dolini imamo Študentsko naselje, ki je danes zaprto z rampami, meščanom so zazidali služnostno pot (Ažbetova), v njem samem je premalo parkirišč za lastno potrebo... Študentsko naselje je v pristojnosti države kot tudi Vila Podrožnik, biotehniške fakultete in zdaj bo to kamionsko parkirišče.

Meščani in meščanke ČS Rožnik so proti zaprtemu parkirišču za kamione, ker je tujek v mestnem okolju. Bencinskega servisa pa itak ne bomo rabili, saj bo bencin na avtocestnih črpalkah dražji kot v mestu. MOL ima slab izgovor, da se država z njim ne pogaja. Vsaka stran ima dve plati. MOL bi moral ščititi meščanke in meščane in ne popuščati državnim interesom za zaščito »furmanom«. Na neurejen odnos med mestom in državo kažejo tudi neurejene razmere pri fakultetah in Študentskem naselju. Namesto, da bi MOL reševal probleme z državo, jih prelaga na prebivalstvo ali pa molči in se »ne vtika«.

7. Za ČS Rožnik nam postavljajo dvolično okoljevarstveno politiko: levi breg Glince je zelo zaščiten za rastline in živali, desni pa je popolnoma prepuščen samovolji oblasti. MOL je pri parku Rožnik zelo restriktiven, ampak v primeru kamionskega parkirišča je državi popustil. 

Seveda pa je država pri »vzorčnem« varovanem parkirišču preklicala vse okoljevarstvene ukrepe, ki za tako parkirišče naj ne bi bili potrebni, hkrati pa se tudi ne drži dogovorjenega: da na zahodno in posledično severno obvoznico ne bo dovolila velikega kamionskega prometa zaradi varnosti pitne vode. S tem parkiriščem pa odpira vrata, da se kamioni preselijo z Barja na severni del Ljubljane.

Če pa bo varovano parkirišče za kamione z nevarnimi odpadki, potem je opustitev varovalnih standardov popolnoma nerazumljivo.