V ČS Rožnik smo se zelo težko odločili, katero ulico, naj zapremo in čemu. Imamo take ceste, ki so vse vezane na stanovalce. Po precejšnjih pregovarjanjih, da ne rečem, kar ukazu iz mesta, smo se odločili za slepo ulico, ki je del Ceste VI v Rožni dolini in ki pelje k bivši postaji pionirske železnice in je brez prebivalcev. Vsebina? Na platoju pred postajo smo mislili narediti tekmovanje »naših« treh šol v med dvema ognjema, to so OŠ Majde Vrhovnik, Vič in Vrhovci; po tekmovanju pa bi pripravili poligon za otročke iz vrtca s Ceste na Brdo, kjer bi se urili v vožnji s skirojem. Za zaporo ceste bi poskrbelo mestno redarstvo, prav tako bi bila prisotna policija. Prireditev bi trajala od 10. do 12. ure. Rečeno, storjeno!

A glej ga zlomka! Zaporo ceste so postavili šele ob pol desetih. Ker je bil dan zaželen brez motornega prometa, so tisti, ki so vedeli za ta slep žep zaparkirali plato pred pionirsko postajo, tako da je bila druga zapora ceste pred platojem. Na platoju torej ni bilo mogoče igrati med dvema ognjema, zamejena cesta pa je bila za igro preozka, delno asfaltirana, delno makadamska. Na koncu so se vse tri šole (bilo je ok. šestdeset otrok) odločile, da se vrnejo v šole in odigrajo igro na domačem igrišču. Medtem se je razkril še drug problem: ta del ceste je izredno prometna kolesarska pot, tako da smo pri postavitvi poligona za skiroje usmerjali kolesarje čez brv Glin(šči)ce – zelo malo jih je bilo voljnih prepešačiti zaprt del poti. Ampak otroci iz vrtca so se z velikim veseljem podili po poligonu…