Škodljive posledice avtomobilije se kažejo v onesnaženosti okolja in posledicami na zdravju ljudi, živali in rastlin.

Kultura mobilnosti v mestu zajema zavedanje o različnih dejavnikih okolja, ki vplivajo na posameznika kot na socialno bitje, ki danes v našem mestu ogrožajo ali krepijo človekovo zdravje.

Mesto je življenjski prostor meščanov in tudi vseh tistih, ki vanj potujejo zaradi dela, šolanja ali iz zdravstvenih in drugih razlogov. V mestu je potrebno zagotavljati kar največjo kakovost življenja in v prvi vrsti pogoje za zdravje. Zaradi povečanega prometa in zastojev prihaja do čezmernega onesnaževanja z izpušnimi plini avtomobilov, motorjev, avtobusov, tovornjakov in drugih. Vse to močno vpliva na urbani razvoj mesta. AVTOMOBILIJA, način življenja, ki temelji na prevozu z avtomobilom, pomeni odvisnost od avtomobila za prevoz na delo, v šolo, vrtec, zdravstveno ustanovo, nakupovalni center in med različnimi predeli mesta. Pomeni tudi zasvojenost z avtomobilom saj se tudi 100 m ne naredi več peš. Avto nam pomeni varno »materino naročje«, v nem se hladimo, grejemo in tudi mobiliziramo. Avto nam pomeni prestiž, po njem se vidi koliko smo v življenju dosegli in koliko veljamo. Avtomobil teče tudi kadar nismo na cesti in se ne prevažamo. Ko stojimo na parkiriščih ali pred vrtci, šolami ali zdravstvenimi ustanovami, ko obiščemo znance in iz avtomobila kličemo in se pogovarjamo. Taksisti čakajo na svoje stranke ali na nov poziv s prižganim motorjem. Ali kdaj pomislimo, da če že ne moremo vplivati na tekoči promet lahko to storimo vsaj pri mirujočem prometu tako, da ugašamo motorje. To bi precej zmanjšalo emisijo strupenih plinov in s tem zagotovilo bolj zdrav zrak v našem mestu in širše gledano, pomagalo preživeti našemu planetu.

Mobilnost v mestu naj bi zagotovila med drugim tudi varovanje okolja!
Pomeni tudi čim bolj racionalen izkoristek prevoznih sredstev za osebni prevoz: avto zapolnjen s potniki, motorno kolo, kolo, rolerji, skiro in drugo. Pešačenja seveda ne gre zanemariti!

Škodljive posledice avtomobilije se kažejo v onesnaženosti okolja in posledicami na zdravju ljudi, živali in rastlin. Narašča število alergičnih bolezni dihal in malignih obolenj dihal. Na izpušne pline iz motorjev se veže cvetni prah in tako oblikuje posebno alergogene delce zlasti ob sončnem in toplem vremenu. »Zdravi« ekološki zeleni bencin, kjer so svinec zamenjali z drugimi bolj »prijaznimi« delci pa je po ugotovitvah novejši raziskav rakotvoren.

V letu 1999 je posebna delovna skupina Sveta Evrope opredelila trajnostno mobilnost tudi z omejevanjem emisij in zmanjševanjem hrupa.
Ker lahko delujemo samo v okviru možnega, predlagam, da Mestna občina Ljubljana pristopi k zmanjševanju količine izpušnih plinov vsaj na področju mirujočega prometa v mestu.
TOREJ DOSLEDNO UGAŠANJE MOTORJA, KADAR SE NE VOZIMO: kadar čakamo pred vrtci, šolami in zdravstvenimi ustanovami, taksisti, vozniki kombijev, tovornjakov in avtobusov. Tudi na parkirišču pred stanovanjskimi bloki in zasebnimi hišami povzročajo dobesedno zaplinjevanje prebivalcev.
Ustrezne predpise že imamo, le izvajati jih je potrebno. Potrebno je osveščati vse ljudi, zlasti pa voznike, da obvezno ugašajo motorje takrat, ko ne vozijo. Potreben je nadzor s strani redarjev in policistov in tudi meščanom mora biti omogočeno javljanje prekrškarjev na določeno telefonsko številko. Anonimno se sporoči registrska številka vozila kršitelja. Nujno je seveda kaznovanje prekrškov. S tako nabranimi sredstvi bi Ljubljana prišla do manjkajočih bazenov. Namakanje v njih bi zelo koristilo zdravju Ljubljančanov.

Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
Uradni list RS, številka 133/2006, stran 14709, člen 113

Marjana Šalehar