Skupaj z Institutom za krožno gospodarstvo Circular Change smo 5. septembra 2024 pripravili tretji dogodek v sklopu Ljubljanskega krožnega abonmaja, tokrat v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora (IPoP). Ob začetku novega šolskega leta smo poudarili pomen aktivnega prihoda otrok v šolo ter odprli širšo razpravo o vplivu prometnega načrtovanja na celotno družbo.

Razprava je izpostavila, kako se je sodobna družba s širjenjem mest in povečanjem uporabe avtomobilov v marsičem oddaljila od trajnostnih rešitev. V preteklosti je bil avtomobil simbol napredka in udobja, danes pa mesta vse bolj iščejo načine za omejevanje njegove uporabe, saj to zmanjšuje prometne zastoje, izboljšuje kakovost zraka in ustvarja bolj varno okolje za vse prebivalce.

Varna pot v šolo za vse otroke

Na dogodku je Nela Halilović z Inštituta za politike prostora predstavila raziskavo, ki je pokazala, da bi več kot 72 % od 12.000 anketiranih osnovnošolcev želelo v šolo hoditi aktivno – peš, s kolesom ali z javnim prevozom, vendar danes to počne le 37 %. "Starši pogosto otroke vozijo v šolo, ker verjamejo, da je to hitreje in bolj varno. V resnici pa ravno tako ustvarjajo promet, ki okolico šol naredi bolj nevarno", je poudarila Halilović. Opozorila je na zanimiv paradoks, da starši opozarjajo na nevarnost prometa, medtem ko sami prispevajo k tej težavi.
Kot v svojih prizadevanjih poudarja IPoP, so odrasli tisti, ki nosijo ključno odgovornost pri zagotavljanju varne prihodnosti otrok v prometu. Starši, šole in načrtovalci prometa morajo sodelovati pri ustvarjanju okolja, ki otrokom omogočajo samostojno in varno gibanje. Pomembno je, da je otrokom omogočeno pridobivanje izkušenj in veščin, ki jim pomagajo prevzemati odgovornost za lastno varnost, saj to krepi njihovo samozavest in zmanjšuje odvisnost od avtomobilov.

Pomen vključevanja prebivalcev v prometno načrtovanje

Razprava je poudarila tudi potrebo po celostnem prometnem načrtovanju, ki presega zgolj gradnjo kolesarskih stez in pešpoti ter vključuje širše družbene in okoljske vidike. Kljub vlaganjem v infrastrukturo za kolesarje in pešce, omejevanje avtomobilov namreč pogosto naleti na odpor. Župani in občinski predstavniki se pogosto soočajo z nasprotovanjem, zlasti starejših prebivalcev, ki se težje prilagajajo spremembam, kot so zapiranje ulic za promet ali omejevanje parkirnih mest. Toda prav te spremembe so ključne za zagotavljanje varnosti, udobja in kakovostnejšega bivanja v mestih.
Ob začetku novega šolskega leta, ki je idealen čas za ustvarjanje novih potovalnih navad, je priložnost, da poleg otrok premislimo tudi o lastnih načinih prevoza. Vsak posameznik lahko s hojo, kolesarjenjem ali uporabo javnega prevoza prispeva k bolj trajnostni mobilnosti, zmanjšanju prometnih zastojev in bolj čistemu okolju. Takšne spremembe prinašajo koristi za vse – od varnosti in zdravja otrok do izboljšane kakovosti življenja v mestih.