V okviru projekta URBforDAN – raba in upravljanje urbanih gozdov kot naravne dediščine v podonavskih mestih smo 11. in 12. marca 2019 skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije izvedli drugi sklop delavnic z lastniki in uporabniki gozdov Golovca. Na dogodku smo prejeli koristne predloge za nadaljnjo rabo ter upravljanje območja in nekatere od njih bomo poskušali tudi uresničiti v nadaljevanju projekta.

Namen delavnic je bil vključiti ključne deležnike v nadaljnji proces načrtovanja skozi določanje prioritetnih ključnih tem, aktivnosti in možnih rešitev v sklopu projekta URBforDAN. Približno 50 udeležencem obeh dogodkov smo predstavili rezultate prve delavnice z izvlečki analize vprašalnikov, nato pa v skupinah razpravljali o konkretnih pojavih na območju, potrebah in potencialnih težavah.

Uspešni delavnici z lastniki in uporabniki

Lastniki gozdov Golovca predstavljajo raznoliko skupino lastnikov malih, srednjih in velikih zemljišč na tem območju. Njihova stališča na dogajanje na Golovcu so precej različna, zato je bil dogodek 11. marca koristen predvsem zaradi spoznavanja njihovih pogledov.

Delavnice z uporabniki Golovca dan pozneje so se udeležili predstavniki več skupin, ki zastopajo uporabnike tega območja s področja vzgoje in izobraževanja, športnih dejavnosti ter posamezniki, ki na Golovcu preživljajo svoj prosti čas. S posameznimi večjimi interesnimi skupinami smo že pred to delavnico pripravili usklajevalne sestanke, na katerem smo izbrali predstavnike, ki se bodo tudi v prihodnje v projekt bolj intenzivno in učinkovito vključevali. S tem smo dosegli tudi bolj raznoliko sestavo udeležencev omenjene delavnice.

Vstopne točke

Sodelujoči so se strinjali, da morajo biti vstopne točke ob vznožju Golovca jasno označene in povezane z javno cesto ter javno dostopne v dogovoru z lastniki gozdov Golovca.

Predlagali so, da bi lahko posamezne vstopne točke razdelili v kategorije glede na opremljenost: vstopne točke prve kategorije bi bile denimo opremljene s sanitarijami, stojali za kolesa, postojanko za popravilo koles, parkiriščem in informacijsko tablo, točke tretje kategorije pa le s slednjo. Želijo, da so tako vstopne točke kot poti po Golovcu redno vzdrževane in opremljene z enotnimi označbami.

Postaviti je treba jasna pravila

Soglašali so, da je potrebno postaviti jasna pravila vedenja na območju, zlasti za kolesarje, ki so hitrejši in lahko s svojo dejavnostjo ogrožajo druge ljudi na območju. Motornega prometa si tam ne želijo. Prav tako so izpostavili vprašanje nadzora nad ravnanjem v tem prostoru. Po mnenju nekaterih vzpostavljanje novih poti ni potrebno, je pa zaželeno, da se določi namembnost posameznih poti glede na uporabo, širino in pomen, morda se jih celo poimenuje za lažjo orientacijo.

Predlagali so še, da bi divje prostore za piknik »legalizirali« in jih uredili, a s posebno pozornostjo na varstvo pred požarom. Poudarili so tudi, naj imajo sprehajalci psov živali na povodcu in redno za njimi pobirajo iztrebke. Oglasili so se še ljubitelji lokostrelstva, ki so predlagali postavitev lokostrelskega poligona, predstavniki tabornikov pa so dali idejo za vzpostavitev orientacijskega izobraževalnega poligona v naravi.

Številni zanimivi predlogi

Lastniki zemljišč Golovca so podprli zamisel, da se vzpostavi ena izobraževalna pot čez Golovec z vsebinami, ki so povezane z vodo, tihimi območji, gozdnim ekosistemom ipd., in gozdni igralni poligon za najmlajše obiskovalce. En od lastnikov razmišlja o možnosti, da bi razvil storitve za obiskovalce, kot je lesen gostinski lokal s sanitarijami, v kombinaciji z drugimi vsebinami, na primer z razglednim stolpom, adrenalinskim parkom, drevesno hiško, vendar z izobraževalno noto.

Kljub številnim zanimivim predlogom so udeleženci ocenili, da vendarle ne bi smelo biti preveč takšnih »privlačnih« točk - pet bi jih bilo dovolj, so sklenili.