V Mestni občini Ljubljana se trudimo, da bi ohranili vsako drevo
V javnem podjetju VOKA SNAGA v sklopu rednega vzdrževanja skrbijo za približno 40.000 dreves na površinah, ki so opredeljene v programu vzdrževanja Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana (OGDP). Za vzdrževanje preostalih dreves so odgovorni lastniki ali upravljavci zemljišč, kar pomeni, da morajo poskrbeti tudi za to, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti.
Številne koristi dreves
Drevesa prav tako dobro vplivajo na psihofizično počutje ljudi v mestu ter pomembno prispevajo k zdravju, lepoti in funkcionalnosti mestnega okolja. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu.
Skrb za drevesa
Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna ekipa javnega podjetja VOKA SNAGA, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki JP VOKA SNAGA enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj.
Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak, naravno razrasla so lepa in z vsemi pozitivnimi vlogami povečujejo kakovost bivanja.
Pri obrezovanju upoštevamo pravila arboristične stroke (EAC- Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno. Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 % žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ 5 cm, oz. 10 cm velik premer odžaganega mesta veje).
Zakaj ne obglavljamo dreves?
Pripravili smo tudi brošuro Zakaj ne obglavljamo, da bi posebej opozorili na težave, ki se pogosto pojavljajo pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih, na kar kot občina nimamo vpliva.
Glavičenje dreves
Pri obrezovanju dreves na privatnih zemljiščih vse prepogosto opažamo, da gre za ‘obglavljanje’ zdravih odraslih dreves, čemur kot občina močno nasprotujemo. ‘Obglavljanje’ drevo oslabi ali lahko povzroči še bolj bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in s tem večja možnost hitrejšega propada drevesa. Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko bolj nevarno, količina listne mase pa ni manjša.
Odstranjujemo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa. Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti dreves ne odstranjujemo. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti.
Glavičenje je metoda nege drevja, pri kateri se drevesu vsako leto pred začetkom rastne sezone odstrani vse enoletne poganjke. Pomembno je, da z glavičenjem pričnemo, ko je drevo še mlado, saj so tako poškodbe majhne in jih drevo lahko preraste, zapre. Na mestu reza se tvori t.i. glava, ki jo ob negi ne smemo poškodovati. Redno torej odstranjujemo le poganjke, ki izraščajo iz glave. Z glavičenjem oblikujemo gosto krošnjo, ki poleti daje potrebno senco, drevo pa hkrati obdržimo v želenih dimenzijah.
Za glavičenje so primerne le nekatere drevesne vrste, med drugimi tudi javorolistne platane (Platanus × hispanica), ki v Ljubljani rastejo na Hribarjevem nabrežju in na Prešernovem trgu ter jih v sklopu vzdrževanja zelenih površin redno glavičimo.
Platana pred in po glavičenju Foto: JP VOKA SNAGA
Povezovanje dreves - veje, ki rastejo proti središču povezujemo med seboj z vrvmi. Ko bodo sklenjene, se bodo med seboj zarasle in nastala bo zelena streha, ki bo v bistvu en sam organizem.