Prostorski sistemi
V Steklenem atriju Mestne hiše bo od 19. junija do 26. julija na ogled kiparska razstava Nuše Lapajne Prostorski sistemi.
Vizualno polje ustvarjanja Nuše Lapajne je razpršeno. Naseljuje različne prostore in različne medije. Njena slika že zdavnaj ni več zgolj klasična, pogosto je fragmentarna, presejana bodisi med najdene predmete, bodisi v keramiko ali preoblikovana v prostorske situacije. Tako ustvarja nove sestavljene svetove, ki s svojimi realnimi koordinatami večplastno pronicajo tudi v naš življenjski prostor.
Že hiter vpogled v minulo delo Nuše Lapajne kaže avtoričino nagnjenost do tematiziranja našega življenjskega prostora, kot ga izkuša sama. Projekti Mize (2004), Sanjsko mesto (2004), Koordinate (2011) so nekakšni predhodniki njene najnovejše postavitve na vrtu, za katero se zdi, da na nov način preigrava osebno izkušnjo mnogih mentalnih in prostorskih situacij, ki sooblikujejo njeno/našo dnevno realnost. V njenih delih je mnogokrat opaziti asociacije ali navezave na vprašanje pomena teritorija, bodisi realnega ali sanjskega, urbanega ali neurbanega, in vlogo posameznika v njem. V postavitvi se njena ideja zrcali preko recikliranih, v keramični industriji že odsluženih, keramičnih fragmentov. Te je avtorica predelala v svojevrstne barvne kode v obliki črt in ploskev, da iz njih pomensko in formalno sestavi novo sliko, risbo, strukturo koordinat, ki lahko simbolizirajo ali celo določajo naš prostor. V nekaj, kar ima svoje središče, svoje obrobje, svoje zakonitosti, svoj zemljevid, svojo notranjo organizacijo itd. V organizem, v katerem nekaj odmira, se ruši in se nekaj na novo rojeva, raste. Kjer se stikajo poti in usode in kjer čas pušča sledi. V tej notranji logiki se lahko prepoznavata celo blišč in beda sodobnega sveta, notranji konflikti slehernega mesta. Na eni strani urejen sistem, z rastočimi novimi elementi, na drugi strani propadanje, kaos v kupih razpadajočih, podirajočih se reliktov preteklega.
O podobah, stanjih, funkcijah, o prihodnosti in preteklosti našega prostora, so razglabljali že renesančni umetniki (Albertijevo utopično mesto), danes videvamo isto problematiko v preobleki sodobne umetnosti. Bodisi če se spomnimo le zadnjega U3 v Moderni galeriji, pa pregleda Slovenske umetnosti prav tako v Moderni galeriji, ali pa npr. zadnje izdaje Greater New York v PS1. Mreže, geopolitični zemljevidi, teritoriji, koordinatni sistemi so v rokah mnogih umetnikov postali artikulirani vizualni razmisleki o človekovi identiteti v odnosu do konteksta različnih lokacij, ki opredeljujejo njegovo bivanje na tem planetu. Avtoričin projekt dodaja delček v mozaik teh zanimivih izhodišč. Preko recikliranja je vanj vnesla pogosto pogrešajoč element nostalgije po preteklem kot vrednoti, potrebni ohranitve, preko barve lepoto in naravo slikarskega pogleda na estetiko urbanega, preko fragmentarnega pa pot k novi možni celoti. Utopija ali možna realnost sobivanja človeka in njegovega prostora?
Nuša Lapajne
Rodila se je 1970 v Ljubljani. Po opravljeni srednji šoli za Oblikovanje je šolanje nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Pri profesorju Janezu Berniku je leta 1995 diplomirala in hkrati vpisala specialistični študij slikarstva pri profesorju Andreju Jemcu, ter diplomirala z odliko leta 1998. Sodelovala je na različnih bienalnih razstavah na Hrvaškem, Japonskem, Egiptu, Nemčiji, Italiji, kjer je prejela glavno odkupno nagrado za slikarstvo Pavia 03 in odkup za zbirko Muzeja sodobnih umetnosti Cassoria. Razstavljala je tudi na eminentnem trienalu sodobne slovenske umetnosti - U3, po izboru Petra Weibla. Imela je več samostojnih razstav in projektov, ter prejela več nagrad. Ima status svobodnega umetnika. Živi in dela v Ljubljani.