Tihožitje

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše bo od 19. junija do 24. julija 2018 na ogled kiparska razstava Dragice Čadež Lapajne Tihožitje.

Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnice, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Po letu 2000 je v kiparkinem opusu nastalo mnogo pomembnih del v glini. Umetniškemu razvoju, umeščenem predvsem v pozni modernizem, sledimo preko povezovanja konkretnih podob z abstraktnimi, razvijanjem glinenega materiala v razmerjih z lesenimi artefakti, vidimo tudi prehode v večjo lahkotnost in zračnost ter povezovanje strogih geometričnih oblik z bolj gibljivimi, razstavnemu prostoru prilagojenimi konstrukcijami; umetnica se veliko posveča ritmom odprtosti in zaprtosti oziroma odnosom med negativi in pozitivi, ki gradijo vizualno dinamičnost. Na tej razstavi prikazuje tehnološko, vsebinsko in likovno raziskovanje keramike, ki jo še posebno močno priteguje v zadnjem času. Skulpture so v jedru stilizirani in fragmentarno porazdeljeni figuralni sistemi z navezavami na konkretnost, kot so stoli, lesene gajbice ter slikovito povezani z keramičnimi elementi. Celotna postavitev je angažirano tihožitje, tokrat napolnjeno z osebnimi kritičnimi pogledi na sodobno potrošniško družbo, kjer se nam pospešeno izmikajo osnovne človeške vrednote. Njen odnos do umetnosti je študijsko usmerjen, obravnavan je preko zaokroženih kiparskih ciklov, ki sosledno nastajajo in uresničujejo avtorsko zaznamovano in obsežno kiparsko pripoved. Le-ta se uresničuje skozi odkrivanje, raziskovanje in združevanje številnih oblik, izhajajočih iz narave, linije človeškega telesa in geometričnih povezav znotraj posameznih form. Odnos do kiparstva je trdno in odločno začrtan v kontinuiteti ustvarjanja in prežet z močno osebno energijo. Dragica Čadež gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnike sploh; kot ženska kiparka si je s svojim obsežnim opusom pridobila v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti najodličnejše mesto. Njena ustvarjalna moč je ogromna, veselje do umetniškega izražanja iskreno in sproščeno, predvsem pa neposredno in nesebično ter silovito zapisano v likovni oziroma umetnostnozgodovinski spomin.

Spremljevalni dogodek:

• četrtek, 21. junij, in torek, 24. julij, ob 17. uri – javno vodstvo avtorice po razstavi