VIZIJE SO 17: MEJE ALI PRILOŽNOSTI?

V Galeriji Kresija bo od 9. do 24. novembra na ogled razstava VizijeSO 17: MEJE ALI PRILOŽNOSTI. Razstavo prireja Društvo arhitektov Ljubljana.

Skozi Ljubljano je leta 1849 steklo velikopotezno prometno ožilje avstro-ogrske Južne železnice in današnjo slovensko prestolnico postavilo na evropski zemljevid. A ta koristna hrbtenica življenja, ki že 173 let sicer povezuje ter spodbuja h komunikaciji in razvoju, posledično za mesto protislovno predstavlja izrazito prostorsko oviro, ki omejuje njegov skladen razvoj in koherentnost njegovih obstoječih (pre)delov. Že od velikega ljubljanskega potresa so se skozi različne družbene kontekste vrstili drzni in vizionarski predlogi, ki so se intenzivno ukvarjali s tem ključnim prostorskim, pa tudi razvojnim infrastrukturnim problemom, a ostali le utopične ideje na papirju. V vsakdanji realnosti pa je mesto pogosto deležno parcialnih in provizoričnih, le utilitarnih infrastrukturnih rešitev, kot so pod-, nad- vozi in hodi ter protihrupni zidovi.

Železnica iz naših življenj in prostora ne bo kar tako izginila – prav nasprotno, v času vedno bolj zaskrbljujočih podnebnih sprememb, naraščajoče energetske krize in nestabilnih družbenih tendenc bi v (in prostorih ob) njej lahko prepoznali velike neizkoriščene potenciale trajnostnega razvoja ne samo na dolgoročni državni, temveč tudi sodobni trajnostni urbani mestni ravni.

V velikih zemljiščih ob tirni vpadnici v prestolnico bi zato lahko uvideli skladne in dolgoročne vizije napredne širitve mesta znotraj ringa, posledično pa tudi povezovanj že obstoječih ljubljanskih (pre)delov, pri katerih na prvem mestu ne bi bila v ospredju le parcialna utilitarna infrastruktura, ki se bori z »železniškimi ovirami in težavami«, temveč človek, njegove dejavnosti in javne zelene površine v sožitju s sredstvi učinkovitega mestnega javnega potniškega prometa – mestne železnice, ki bi lahko potekala kar po obstoječih trasah.

Vizije (iz)gradnje takšne napredne sodobne skupnosti so možne prav ob železnici, a Ljubljana bo lahko v ideji takšnega živahnega povezovanja in osmišljanja spregledanih predelov ob tirih, ki so pogosto stigmatizirani kot manjvredni in nepotencialni, (z)rasla le takrat, ko skozi mesto ne bo več po tirih drvel in hrumel tovorni tranzit.