Gallusovo nabrežje | Avtor fotografije: Nik Rovan

Hradeckega most | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Hradeckega most | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Gruberjev kanal s pristani | Avtor fotografije: N. Rovan

Lipičeva brv | Avtor fotografije: Nik Rovan

Krakovski nasip | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Cankarjevo nabrežje | Avtor fotografije: Alenka Rebec

Petkovškovo nabrežje | Avtor fotografije: Dunja Wedam, Turizem Ljubljana

Grudnovo nabrežje | Avtor fotografije: Vita Kontić

Novi trg | Avtor fotografije: Kristina Ina Novak

Fabianijev most | Avtor fotografije: Vita Kontić

Materinski most | Avtor fotografije: Miha Fras

Špica | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Mesarski most | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Trnovski pristan | Avtor fotografije: Dunja Wedam, vir: Turizem Ljubljana

Petkovškovo nabrežje | Avtor fotografije: Vita Kontić

Ribja brv | Avtor fotografije: Nik Rovan

Breg in Novi trg | Avtor fotografije: JP Energetika Ljubljana

Žitni most | Avtor fotografije: Vita Kontić

Krakovski nasip | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Hladnikova brv na Špici | Avtor fotografije: Dunja Wedam

Kip Ekvorna na Gallusovem nabrežju | Avtor fotografije: Nik Rovan

Zaključek projekta: 2019

Opis projekta

Z gradnjo oziroma prenovo trinajstih mostov čez Ljubljanico (most na Špici, Hradeckega most, Mesarski most, Žitni most, Fabianijev most, Materinski most, Lipičeva brv na Potočnikovi, Karlovški most, Ribja brv, brv čez Gruberjev kanal – Streliška, brv za pešce v Mostah, brv čez Gruberjev kanal – Povšetova, most čez Gruberjev kanal – Snaga) smo zbližali nabrežja in skrajšali razdalje, obenem pa ustvarili nove družabne javne prostore nad reko, kot si jih je zamislil že Plečnik. Zadnje izmed prenovljenih nabrežij je konec leta 2017 prenovljeno Gallusovo nabrežje, s prenovo katerega smiselno zaključujemo preureditev nabrežij Ljubljanice od Zmajskega do Šentjakobskega mostu, ki usmerja sprehajalce in kolesarje naprej po promenadi do Špice po eni od Plečnikovih urbanističnih osi – vodni osi. 

S prenovo nabrežij Ljubljanice in postavitvijo novih mostov smo dodatno oživili Ljubljanico v delu, ki teče skozi mestno središče. Tako je postala priljubljena tudi plovba s turističnimi ladjicami. Na ladjice se je možno vkrcati na rečnih pristanih pod Mesarskim mostom, na Ribjem trgu, na Dvornem trgu, na Špici in na Gallusovem nabrežju.

Za projekt preureditve nabrežij v predelu starega mestnega jedra smo v letu 2012 v Barceloni prejeli prestižno Evropsko nagrado za ureditev urbanega javnega prostora.

Projekt vključuje

• Na Gallusovem nabrežju smo odkrili kip Ekvorne

  izvedeno

  Leto zaključka: 2019

  Na Gallusovem nabrežju, ob Akademiji za glasbo, smo odkrili kip Ekvorne.

  Pobudo za postavitev kipa Ekvorne - boginje Ljubljane in Barja nam je že v letu, ko je Ljubljana nosila naziv zelena prestolnica Evrope 2016, posredoval Dušan Enova. Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana je njegov predlog podprla in evidentirala več lokacij postavitve.

  Kot simbol Ekvorne so člani komisije izbrali skulpturo ženskega akta avtorja Frančiška Smerduja. 
  Odlivanje skulpture je omogočila akademska kiparka Mojca Smerdu, hčerka Frančiška Smerduja, postavitev pa je donacija družbe BTC d.d., ki v letu 2019 praznuje 65. obletnico in se s postavitvijo kipa zahvaljuje Mestni občini Ljubljana za izjemno in uspešno sodelovanje ter z njegovo umestitvijo bogati tudi javni prostor našega glavnega mesta.

• Prenovili smo Gallusovo nabrežje

  izvedeno

  Leto zaključka: 2017

  Vrednost: 1.294.785 €

  Pogodbena vrednost projekta je 1.294.785,00 €, od tega je delež MOL 966.916 EUR, delež JP Energetika pa 327.869 EUR.

  Za projekt prenove Gallusovega nabrežja, v okviru katerega smo to območje zaprli za avtomobilski promet, ga na novo tlakovali, obnovili javno razsvetljavo in plinovodno omrežje, uredili pa smo tudi nov dostop do rečnega postajališča, smo prejeli nagrado za najlepše urejeno mestno središče. Podeljuje jo Turistična zveza Slovenije.

  Betonska riba je hkrati skulptura in otroško igralo. Izdelana je bila leta 1958 za otroško igrišče v Tivoliju in je delo arhitekte in kiparke Vladimire Bratuž Furlan, replika ribe na Gallusovem nabrežju pa je bila izdelana na podlagi ideje arhitektov Vesne Vozlič Košir in Mateja Vozliča iz biroja Atelje Vozlič. 

• Obnovili smo Hradeckega most pri Gradaščici

  izvedeno

  Leto zaključka: 2016

  Vrednost: 304.332 €

  Projekt obsega obnovo mostu.

• Uredili smo brežine Gruberjevega kanala in postavili pristanišče

  izvedeno

  Leto zaključka: 2015

  Vrednost: 2.706.511 €

  Uredili smo brežine Gruberjevega kanala ter postavili 2.500 m2 novih površin pristanišča z dvanajstimi novimi privezi za rečne ladje, dva komunalna priveza za potrebe gasilcev in policije ter objekt za servis in vzdrževanje plovil.

  Več o projektu +

  Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. Mestna občina Ljubljana je za projekt zagotovila 970.182,53 EUR ter pridobila 2.228.797,70 EUR iz Evropskega sklada.

   

• Postavili smo Lipičevo brv v podaljšku Potočnikove ulice

  izvedeno

  Leto zaključka: 2014

  Vrednost: 530.000 €

  Vrednost je z DDV.

  Brv je prej stala pri Materinskem mostu. S tega mesta smo jo odmontirali konec marca 2014, izvajalec pa jo je nato očistil in pripravil za montažo na novi lokaciji.

  Več o projektu +

  Poleg brvi smo montirali še razgledno ložo, ki je prej stala na Petkovškovem nabrežju. V projekt postavitve brvi je bila vključena tudi prilagoditev pločnika na Lipičevi cesti, gradnja pločnika na Poljanskem nasipu od začetka brvi do zahodnega roba križišča s Potočnikovo ulico ter razširitev vozišča. Uredili smo novo ulično razsvetljavo in zgradili novo kanalizacijo, obnovili vodovod in plinovod. 

• Prenovili in uredili smo Cankarjevo nabrežje

  izvedeno

  Leto zaključka: 2014

  Vrednost: 1.167.200 €

  V okviru projekta smo izenačili nivo vozišča s pločnikom ob stavbah in s pločnikom ob ograji, uredili dele obstoječe nezaščitene ograje, na novo uredili taktilno pot za slepe in slabovidne, prenovili javno razsvetljavo, dotrajano drevje ob Ljubljanici pa smo nadomestili z novim.

  Več o projektu +

  Obstoječ betonski robnik smo nadomestili z robnikom iz umetnega kamna s taktilno oznako za slepe in slabovidne v širini 30cm. S tem je sklenjena pot slepih in slabovidnih, ki poteka po Čopovi ulici, čez Tromostovje, po Cankarjevem nabrežju, preko Čevljarskega mostu in naprej po Bregu.

• Postavili smo novo Ribjo brv

  izvedeno

  Leto zaključka: 2014

  Vrednost: 663.188 €

  Navedena vrednost je pogodbena vrednost z DDV.

  Nekdanja lesena Ribja brv je bila prvotno mišljena kot začasni objekt. Lesena konstrukcija je z leti propadala in je zato postala nevarna za uporabo. Zamenjali smo jo s trajnejšo konstrukcijo.

  Več o projektu +

  Nova brv, ki je dolga 25 m in široka 3,4 m, je zasnovana kot jeklena okvirna konstrukcija, pohodno površino sestavljajo epoksi sloji z vmesno elektro grelno folijo ter zgornji sloj iz profiliranih Alu profilov. Ograja na brvi je iz lepljenega brezbarvnega varnostnega stekla.

• Na Bregu smo uredili sanitarije

  izvedeno

  Leto zaključka: 2014

  Vrednost: 109.800 €

  Na Bregu smo uredili sanitarije.

• Na osmih mostovih smo postavili informativne table

  izvedeno

  Leto zaključka: 2013

  Vrednost: 1.230 €

  Projekt obsega postavitev informativnih tabel na mostovih: Fabianijev most, Hradeckega most, Mesarski most, Šentjakobski most, Šuštarski most, Tromostovje, Zmajski most in Žitni most.

• Prenovili smo Petkovškovo nabrežje

  izvedeno

  Leto zaključka: 2013

  Vrednost: 1.757.283 €

  Projekt obsega celostno prenovo Petkovškovega nabrežja med Tromsotovjem in Zmajskim mostom, z novimi tlaki, urbano opremo in drevesi. Na dveh delih brežine smo uredili razgledno ploščad in novo hortikulturo na brežini.

• Prenovili smo Novi trg

  izvedeno

  Leto zaključka: 2013

  Vrednost: 814.811 €

  Nova ureditev Novega trga zajema tlakovanje talne površine z granitnimi kockami v vzorcu valovnice, z vzorcem iz rdečega porfida. Vzorec izhaja iz smeri Gosposke ulice, povezuje obrečni prostor z Narodno univerzitetno knjižnico in poudarja pomen vsebin inštitucij na trgu.

  Več o projektu +

  Projektanti so ob prenovi trga predvideli drevo v severozahodnem vogalu, kot simbolen kompozicijski element. V neposredni bližini drevesa so klopi. Luči na fasadah stavb so ostale tudi po prenovi, v projekt pa so vključene še dodatne talne LED luči.

• Obnovili smo most med Roško cesto in Hradeckega ulico

  izvedeno

  Leto zaključka: 2013

  Vrednost: 963.136 €

  Roško in Hradeckega cesto povezujeta obnovljena brv čez Gruberjev prekop ter nadhod nad železniško progo.

  Več o projektu +

  Projekt obsega saniranje brvi in gradnja novega nadhoda preko železniške proge. Obnovo smo financirali iz proračuna MOL in RS v skadu z Zakonom o financiranju občin.

• Na Hribarjevem nabrežju smo postavili dve informativni tabli

  izvedeno

  Leto zaključka: 2012

  Vrednost: 21.060 €

  Projekt obsega postavitev dveh turistično informativnih tabel na začetku Hribarjevega nabrežja pri Tromostovju.

• Prenovili smo Grudnovo nabrežje

  izvedeno

  Leto zaključka: 2012

  Vrednost prve faze:  311.082 €
  Vrednost druge faze: 348.960 €

   

  Projekt prenove Grudnovega nabrežja je potekal v dveh fazah. V prvi fazi smo prenovili nabrežje Ljubljanice od Prulskega mostu do intervencijske klančine pri Hradetskega mostu. V drugi fazi je z novo ureditvijo Grudnovega nabrežja od Šentjakobskega mostu pa do intervencijske klančine pri Hradetskega mostu investitor Turizem Ljubljana prenovil še en del rečne promenade.

• S Fabianijevim mostom smo povezali Njegoševo in Roško

  izvedeno

  Leto zaključka: 2012

  Vrednost: 16.547.168 €

  Vrednost je pogodbena vrednost projekta in vključuje DDV.

  S Fabianijevim mostom med objektoma Cukrarne smo leta 2012 povezali Njegoševo in Roško cesto ter tako sklenili notranji cestni obroč, kar je omogočilo nadaljnjo omejevanje osebnega motornega prometa v ožjem mestnem središču. S tem smo uresničili zamisel arhitekta in urbanista Maksa Fabianija, ki jo je pred več kot sto leti oblikoval v svojem urbanističnem načrtu za popotresno Ljubljano. Eden bistvenih elementov njegovega načrta je bil tudi cestni obroč okrog mestnega središča. Zgornji nivo mostu je namenjen motornemu prometu, spodnji pa pešcem in kolesarjem.

• Na Cankarjevem in Gallusovem nabrežju smo obnovili stopnice do Ljubljanice

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 23.233 €

  Projekt obsega sanacijo stopnic, ki vodijo do Ljubljanice na Cankarjevem in Gallusovem nabrežju.

• Prenovili smo Ribjo brv

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 19.800 €

  V okviru prenove smo sanirali lesene lepljene nosilce, spodnje napenjalke in vezne tramove.

• Uredili smo območje Špice

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 2.750.000 €

  V letu 2011 smo uredili nabrežje Ljubljanice od Prulskega mostu do Špice, park med Ljubljanico, Gruberjevim prekopom in ulico Prule ter brežino Gruberjevega kanala do brvi na Špici.
  Vrednost vseh del vključno z arheološkimi izkopavanji na tem območju je bila 2.750.000 EUR.

• Sanirali smo plavajočo napravo na Poljanskem nasipu

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 39.851 €

  Projekt obsega sanacijo plavajoče naprave, ki je bila poškodovana v septembrskih poplavah 2010.

• Postavili smo Hradeckega most pri Gradaščici

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 980.000 €

  Vrednost projekta je z DDV.

  Projekt obsega prestavitev litoželezne konstrukcije Hradeckega mostu znanega tudi pod imenom Mrtvaški most na lokacijo med Krakovskim nasipom in Grudnovim nabrežjem. Most je namenjen pešcem in kolesarjem.

  Več o projektu +

  Leta 2004 smo Hradeckega most zaradi dotrajanosti zgornje konstrukcije zaprli za osebna vozila in začeli s pripravo načrtov za njegovo revitalizacijo. Most je bil februarja 2010 odstranjen in prenesen v restavriranje ter marca 2011 postavljen na lokacijo med Krakovskim nasipom in Grudnovim nabrežjem.

   

  Kratka zgodovina mostu

  Konec 18. stoletja so v Angliji uvedli nove peči za taljenje železa z uporabo koksa. S tem je postalo lito železo lahko dostopen in poceni material, ki je omogočil izdelavo revolucionarnih tehničnih novosti. Leta 1781 so tako na reki Severn zgradili prvi litoželezni most na svetu, ki danes simbolizira začetek industrijske revolucije. Ulit je bil v bližnji livarni v Coalbrookdale, kjer so razvili tudi večino metalurških novosti. Danes je Ironbridge osrednja turistična atrakcija Anglije pod zaščito Unesca.
  
  

  Novosti iz Anglije so se hitro prenesle v Evropo, predvsem v tedanjo Prusijo, kjer je lito železo povzročilo izredno navdušenje. V takem vzdušju je tedanji mestni svet Ljubljane razpisal gradnjo litoželeznega mostu, ki naj bi nadomestil leseni Čevljarski most. Po petih letih so sprejeli načrt nadinženirja Johanna Hermanna z Dunaja, ki je ustrezal tedanjim visokim zahtevam mesta in njegovega župana Hradeckega. Po razponu je Hradeckega most enak Ironbridgeu v Angliji, v celoti je bil ulit na Dvoru pri Žužemberku, tako nosilni loki kot tudi okrasna ograja. Ob otvoritvi 18. oktobra 1867 pa je požel splošno priznanje in odlične ocene strokovnih krogov.
  
  

  Hradeckega most je tako eden največjih dosežkov naše tehnične zgodovine. Poimenovan je po zaslužnem ljubljanskemu županu med leti 1820 in 1846 Johannu Nepomuku Hradeckemu (1775-1846, Ljubljana).
  
  

  Hradeckega most je najprej stal na mestu sedanjega Čevljarskega mostu, vendar je litoželezno konstrukcijo arhitekt Jože Plečnik prestavil na lokacijo današnjega Materinskega mostu, ker je bil preozek in neustrezen. Prestavljenega mostu se je hitro »prijelo« ime Mrtvaški most, saj so iz Kliničnega centra ponoči čez most v mrtvašnico vozili pokojnike. Sedaj litoželezni most spet nosi ime Hradeckega most in stoji na Krakovskem nasipu, na lokacijo Mrtvaškega mostu pa smo postavili Materinski most.

• Zgradili smo Materinski most

  izvedeno

  Leto zaključka: 2011

  Vrednost: 2.895.081 €

  Navedena vrednost je pogodbena vrednost gradnje mostu.

  Projekt obsega poleg postavitve novega mostu - Materinski most - tudi obnovo spomeniško zaščitenega nekdanjega Mrtvaškega mostu, ki je nekdaj stal na tem mestu. Danes je Mrtvaški most znan kot Hradeckega most ter povezuje Krakovski nasip in Grudnovo nabrežje. 

  Več o projektu +

  Z Materinskim mostom, ki je nadomestil ožji Hradeckega most, smo razbremenili promet v tem območju, kar je še posebej pomembno zaradi bližine objektov Univerzitetnega kliničnega centra. Nov Materinski most omogoča dvosmerni motorni promet ter promet pešcev in kolesarjev. Konstrukcija starega Hradeckega mostu ni prenesla več mestnih prometnih obremenitev.

  MOL je s projektom “Izgradnja Mrtvaškega mostu na Ljubljanici” uspešno kandidirala na Tretjem javnem razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) za prednostno usmeritev “Regionalni razvojni program” v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Razvoj regij”. SVLR je odobrila sofinanciranje upravičenih stroškov iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v višini do 950.000,00 EUR izkazanih in plačanih upravičenih stroškov. Ta sredstva je MOL dobila v celoti - 300.000,00 EUR v letu 2010 in 650.000,00 EUR v letu 2011.

  Zgodovina Hradeckega mostu (nekdanji Mrtvaški most)

  Hradeckega most je najprej stal na mestu sedanjega Čevljarskega mostu, vendar je litoželezno konstrukcijo arhitekt Jože Plečnik prestavil na lokacijo današnjega Materinskega mostu, ker je bil preozek in neustrezen. Prestavljenega mostu se je hitro »prijelo« ime Mrtvaški most, saj so iz Kliničnega centra ponoči čez most v mrtvašnico vozili pokojnike. Sedaj litoželezni most spet nosi ime Hradeckega most in stoji na Krakovskem nasipu, na lokacijo Mrtvaškega mostu pa smo postavili Materinski most.

• Uredili smo promenado, nabrežje in vodnjak na Bregu

  izvedeno

  Leto zaključka: 2010

  Vrednost: 3.309.181 €

  Promenada na Bregu je bila urejena oktobra 2009. Julija 2010 je sledila ureditev nabrežja Ljubljanice ob Bregu. Skulpturo Ivana Hribarja smo postavili avgusta 2010, septembra 2010 pa je svojo prvotno podobo dobil tudi vodnjak na Novem trgu. 

  Projekt obsega obnovo komunalne infrastrukture, novo tlakovanje s sečoveljskim peščenjakom in granitnimi kockami, zasaditev dodatnih dreves ter namestitev urbane opreme.

• Postavili smo novo brv za pešce, imenovan Žitni most

  izvedeno

  Leto zaključka: 2010

  Vrednost: 156.000 €

  Donacija

  Žitni most je nova brv za pešce, ki med Usnjarsko in Gestrinovo ulico povezuje Petkovškovo nabrežje in Poljanski nasip.

  Več o projektu +

  Most čez Ljubljanico, katerega donator je Mons, d.o.o., je dolg 36 m, širok 3,8 m. Na sredini, kjer se pohodna površina razširi, je urejena razgledna ploščad s klopmi. Pohodna površina je tlakovana s kamnitimi ploščami iz tonalita. Položen naklon in dostop brez stopnice pa omogočata neovirano prehod mostu tudi gibalno oviranim osebam in kolesarjem.

  V sklopu mostu sta urejeni tudi gasilsko črpališče ter vstopno izstopno mesto za ladjice na Poljanskem nasipu in gasilsko črpališče na Petkovškovem nabrežju, katerih investitor je javni zavod Turizem Ljubljana.

  Pogodbeni znesek za novogradnjo gasilske ploščadi in postavitev plavajoče naprave (pontona) s stopnicami na Poljanskem nasipu ter za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na gasilskem črpališču na Petkovškovem nabrežju je 178.085,60 €.

  Od kod ime Žitni most?

  V bližini mostu je Ambrožev trg, ki so ga v letih 1876 - 1898 imenovali Žitni trg. V tistih časih so na trgu potekali sejmi, na katerih so, sodeč po nekdanjem imenu trga, trgovali tudi z žitom.  

• Uredili smo vstopno izstopno mesto na Poljanskem nasipu in postavili gasilsko ploščad Petkovškovo nabrežje

  izvedeno

  Leto zaključka: 2010

  Vrednost: 178.085 €

  Uredili smo vstopno izstopno mesto za ladjice - plavajočo napravo na Poljanskem nasipu ter v sklopu Žitnega mostu gasilsko črpališče kot tudi črpališče na Petkovškovem nabrežju. Investitor je javni zavod Turizem Ljubljana.  

   

• Zgradili smo Mesarski most

  izvedeno

  Leto zaključka: 2010

  Vrednost: 3.530.073 €

  Vrednost je z DDV. Projekt je sofinancirala JP Energetika Ljubljana d.o.o.. Delež Mestne občine Ljubljana je 531.175,00 EUR z DDV.

  Nov Mesarski most povezuje Plečnikovo tržnico in Petkovškovo nabrežje.

  Več o projektu +

  Mesarski most, ki povezuje Plečnikovo tržnico in Petkovškovo nabrežje, stoji v vrzeli med znamenitima Plečnikovima tržnima lopama, na mestu, kjer je že arhitekt Jože Plečnik pred skoraj 100 leti predvidel monumentalno povezavo med tržnico in Petkovškovim nabrežjem.

  Most je namenjen prehodu pešcev in kolesarjev. Velika višinska razlika med nabrežjema Ljubljanice na tem mestu je premagana z obojestranskimi stopnišči, ki ju spremljata klančini za gibalno ovirane. Na strani ljubljanske tržnice je v kletnih prostorih mostu urejena povezava z obstoječim dvigalom v Plečnikovi tržni lopi. Umeščene so nove javne sanitarije, prostor za previjanje ter dostop do bodočega parkirišča pod tržnico. Pod mostom je urejena tudi vstopno-izstopna postaja za plovila mestnega rečnega prometa, ki je prav tako dostopna gibalno oviranim.

  Ker je most umeščen v središče nekdanjih mesarskih lop, ga zaznamujejo skulpture, ki na svoj način pripovedujejo to zgodbo. Na Petkovškovem nabrežju most označuje velik kip Prometeja, na ograji pa miniature hudomušno namigujejo na dogajanje v tržnih lopah. Odlitki bronastih skulptur akademskega kiparja Jakova Brdarja so sestavni del mostu.

  Lipov drevored na Petkovškovem nabrežju je ohranjen, na strani tržnic pa smo štiri topole nadomestili z novimi, ki že na daleč opozarjajo na navzočnost novega mostu.

   

• Prenovili smo Trnovski pristan

  izvedeno

  Leto zaključka: 2009

  Vrednost: 465.600 €

  V vrednost je vključen DDV. Vir predstavljajo sredstva koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, ki so po Zakonu o igrah na srečo in Zakonu o spodbujanju razvoja turizma namenjena izgradnji turistične infrastrukture, kar Plečnikov Trnovski pristan nedvomno je.

  S prenovljenim Trnovskim pristanom je zaključena prva faza prenove nabrežij Ljubljanice po Plečnikovih načrtih, ki se je začela leta 2008.

  Več o projektu +

  Zavod za turizem Ljubljana je oblikoval program »Prezrti detajli« mesta Ljubljane, namenjen vsem lepim pozabljenim kotičkom. V tem okviru je kot prioriteto prepoznal velik potencial ambienta reke Ljubljanice.

  Prva faza tega projekta se je osredotočila na Trnovski pristan, druga faza na prenovo Krakovskega nasipa. Ta kraj je zaznamovan s Plečnikovo ureditvijo nabrežja v kombinaciji kamnitih stopnic in vrb žalujk. Gre za veličastno in hkrati preprosto zasnovo z nezgrešljivim Plečnikovim podpisom. Začeti prenovo pri Plečniku je simbolno pomenilo tudi poklon arhitektu, ki se je nenehno loteval problematike reševanja Ljubljanice. Nadgrajene so bile z elementi urbane opreme.

  Lesene klopi z veliko sedalno površino prehajajo v ležalne podije, ki omogočajo neformalno posedanje in poležavanje, kar prikliče v spomin čase, ko je bila Ljubljanica kopališče. Pozornost sprehajalca, ki sede pod krošnjo dreves na kamnite stopnice, je usmerjena k reki. Takšno oblikovanje v nobenem pogledu ne zmoti dolge poteze stopnic. Ob robovih se v lesenih elementih skrivajo luči in diskretno osvetljujejo robove kamnitih stopnic, ki jih bo tako moč uporabljati tudi ponoči. Kot svetilna telesa so uporabljene LED diode, ki ob maksimalni življenjski dobi porabijo minimalno količino energije. Dostopi do klopi, ki ležijo v travnati podlagi so utrjeni s hrastovimi čoki. Ne da bi zmotili vzdolžni izgled dolge travnate podlage, omogočajo hojo brez škode za samo travo. Smetnjaki so postavljeni na vseh dostopih na promenado. V osrednjem delu so inovativno potopljeni v zeleno klančino.

  Prenova je zasnovana na ekoloških temeljih. Materiali so naravni, pri čemer je njihovo kvalitetno staranje razumljeno kot naravna danost, ujeta v oblikovanje. Les tako ni zaščiten (odpadejo vsa vzdrževalna dela, vsakoletna barvanja, lakiranja), jekleni elementi pa so izvedeni iz predoksidiranega jekla, ki se z vrhnjo plastjo rje zaščiti samo. Osvetlitev ustreza zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

• Prenovili smo Krakovski nasip

  izvedeno

  Leto zaključka: 2009

  Vrednost: 465.000 €

  Z obnovo Krakovskega nasipa, ki je bila končana 28. oktobra 2009, je v celoti obnovljena promenada ob Ljubljanici od Tromostovja do Prulskega mostu.

  Več o projektu +

  Prenova Krakovskega nasipa je bila osredotočena na elemente javnega prostora, ki so neobhodni za funkcioniranje mestne promenade, kar nabrežja Ljubljanice postajajo. Urejene površine, ki so namenjene predvsem pešcem, dajejo Ljubljani poseben čar in so postale priljubljeno srečevališče.

  Položili smo novo tlakovanje v pranem betonu, posadili manjkajoča in nadomestna drevesa, z luknjičasto perforacijo tlaka ob robovih smo poskrbeli za kvalitetne pogoje nadaljnjega življenja kostanjevega drevoreda, uredili smo inštalacijo javne razsvetljave, namestili nove ulične svetilke, na novo uredili semaforizacijo, postavili dekorativne cestne robnike, klopi in lesene podije.

• Zgradili smo most za pešce preko Gruberjevega kanala na Špici - Hladnikova brv

  izvedeno

  Leto zaključka: 2009

  Vrednost: 1.350.000 €

  Projekt obsega izgradnjo nove jeklene brvi. 38 metrov dolg most pomeni začetek celostne urbane ureditve Špice. Most je namenjen pešcem in kolesarjem in  povezuje mesto z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom. 

  Več o projektu +

  38 metrov dolga brv, ki pomeni začetek celostne urbane ureditve Špice, je mesto povezala z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom, namenjen pa je pešcem in kolesarjem. Brv je zamišljena kot ultralahka struktura; nima težkih in masivnih opornikov, le minimalen temelj, ki počiva na pilotih, tako da ne poškoduje obrežnega roba. Konstrukcija je preprosta, zasnovana kot prostorsko paličje dvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom.

  V nosilni prerez je vsajena pohodna površina brvi, ki se prav tako v blagem loku dviguje proti sredini mostu. Ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometna površina proti sredini zoži, proti bregovoma pa razširi (s 3,5 m na sredini na 4,5 m na bregovih). V pohodno površino je vgrajeno talno gretje. Osvetlitev mostu s svetilkam LED, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in nizko porabo energije, je diskretna in varčna, hkrati pa povzdigne most v pomemben javni objekt. Še posebej zanimiv je pogled na most od spodaj, s poti ob vodi in s plovil.

  Zamisel o odvodnem kanalu, ki bi prispeval k izsuševanju Barja, se je rodila že sredi 16. stoletja, zares zaživela pa je leta 1769, ko so dunajske oblasti v Ljubljano poslale jezuita Gabrijela Gruberja, da bi organiziral potrebne študije za hidravliko, mehaniko in rečno navigacijo ter zasnoval in izvedel gradnjo prekopa. Zahtevna gradnja 3170 metrov dolgega prekopa se je začela leta 1772 in je trajala osem let. Leta 1828 so s prekopom v Mostah prerezali zavoj Ljubljanice, staro strugo med Mostami in Kodeljevim pa zasuli. Tedaj se je ime Gruberjev prekop udomačilo tudi za del nekdanje Ljubljanice in sedanje sotočje. Leta 1829 so bila končana tudi dela s poglabljanjem Ljubljanice in prekopa.

• Sanirali smo most preko Gruberjevega kanala na Hradeckega ulici

  izvedeno

  Leto zaključka: 2008

  Vrednost: 500.000 €

  Sanacijo mostu smo končali novembra 2008. Projekt je obsegal poleg sanacije mostne konstrukcije tudi preureditev vodov preko mostu.

   

• Obnovili smo Karlovški most

  izvedeno

  Leto zaključka: 2007

  Vrednost: 1.100.000 €

  Projekt obsega obnovo mostu, cestišča, izdelavo nove litoželezne ograje, preureditev javne razsvetljave in postavitev stalne razstave o zgodovini Karlovškega mostu in Gruberjevega prekopa.