Grajska muzika

Raiven

Grajska muzika

Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa

Knjižna uspešnica Marka Haddona je naslovniško odprt roman, ki je prejel več nagrad tako za mladinsko leposlovje kot v okviru beletristike za odrasle, v slovenskem prevodu pa je izšel pri Mladinski knjigi leta 2004. Uprizoritev po dramatizaciji angleškega dramatika Simona Stephensa po besedah režiserke predstavlja »senzibilen svet fanta, ki ga begata poplava informacij in nejasnost človeške metaforične komunikacije«. Glavni junak je petnajstletni Christopher, ki nekega večera na sosedovem dvorišču najde umorjenega psa in se odloči odkriti, kdo je morilec. Zanj pravijo, da ima Aspergerjev sindrom, sam pa pravi, da ima rad pse, da ima najraje od vsega matematiko in logiko ter da pozna vse države sveta in njihove prestolnice. Ne prenese, bi se ga dotikali, ne razume vicev in metafor ter sovraži laži. Živi z očetom, ki mu je povedal, da je njegova mama umrla. Z raziskovanjem primera se mu odpirajo popolnoma neznani svetovi, presenečen odkriva domače laži, ki v temeljih zamajejo njegov že tako majavi svet, in tako sprejme prvo veliko samostojno odločitev – pobegniti od doma.

Mladi v kreativni akciji: viharjenje idej za Ljubljano Evropsko prestolnico kulture 2025

O belem mucku, ki je bil čisto črn

Predstava O belem mucku, ki je bil čisto črn z zgodbo o mačji družini najmlajše na igriv in humoren način uči strpnosti, razumevanja drugačnosti in medsebojnega spoštovanja. Drobni črni muc, ki se pojavi med novim naraščajem majhnih belih kepic v družini Belimuc, kjer so bili vsi od nekdaj beli, poskrbi za pravo presenečenje: »Saj je prav tak kot košček premoga na preprogi iz snega!« Uprizoritev to barvno nasprotje preplete v vsebini in likovni podobi lutk iz polstene volne. Pisana lesena scenografska konstrukcija postane prizorišče prijateljske igre mačjih mladičev, polne zagat črnega muca, ki pri skrivanju pod snežno belimi odejami ni prav nič uspešen in ima s svojo barvo, tako različno od bratov in sester, kopico težav, ter tudi družinske ljubezni, ki poskrbi za hudomušen razplet.

Migracije – med strahom in realnostjo

V Osrednjem atriju Mestne hiše bo od 3. do 10. oktobra 2019 na ogled razstava Migracije – med strahom in realnostjo.

Ščeper in Mba

Po pravljici Svetlane Makarovič, ki je z ilustracijami Gorazda Vahna izšla pri Mladinski knjigi leta 1997, uprizoritev v središče postavlja majhno bitje, ki ljubi samotarsko življenje in najraje spi. Ime popolnoma ustreza njegovi naravi – ker je najraje sam, se ob srečanju s požrešno lisico, ranjenim golobom, klepetavimi miškami in kosom, ki kalijo njegov mir, vedno znova naščeperi, a mu to prav nič ne pomaga. Tako si vedno znova oprta svojo sanjsko vrečo in se odpravi na pot. Dokler ne sreča Mbo, ki ima prav tako rada samoto, in ti nenavadni bitji se, brez zahtev in pričakovanj do drugega, navadita in celo vzljubita tiho bližino drug drugega. Predstava Ščeperjevo iskanje lastnega skritega kotička vzpostavlja v prepoznavni estetiki avtorice in s kombinacijo različnih lutk: marionet, namiznih ročnih lutk, lutk bunraku, lutk na palici. Ob tem jasno razpira tudi vprašanje o ravnovesju med samoto in življenjem z drugimi, tišino in glasbo ali hrupom sveta.

CTRL.SHIFT.ESC.

Že nekaj časa internet ni samo informacijski medij, ampak vzporedni svet, v katerem informacije živijo svoje življenje, urejeno po svojih pravilih – po zakonu interneta. Tu so informacije o ljudeh in dogodkih izbrani in urejeni (CTRL.) trenutki iz resničnega sveta, zato včasih ne ločimo resnice od njene virtualne različice. Ko se virtualna identiteta zapolni z vsemi »the best of«, kaj se zgodi s tistimi deli nas, ki niso dovolj lepi in srečni za javnost? Ko se mavrična podoba z interneta preseli v realno okolje, v parke, na šolske hodnike in učilnice (SHIFT.), naša dejanja nimajo funkcije »razveljavi«. Če nam je vsebina pod bleščečim površjem sploh znana, ali znamo z njo hoditi, govoriti in ohranjati odnose? Plesna predstava opozarja na problem informacijske tehnologije in z njo povezanih navad sodobnega sveta, ki jih ne moremo zanikati niti prepovedati (DEL.). Ne obstaja pobeg iz virtualne resničnosti, obstaja le pobeg iz njenih pasti (ESC.)

Kako zorijo ježevci

Uprizoritev Kako zorijo ježevci je nastala po istoimenski knjižni predlogi avtorja Petra Svetine in ilustratorja Damijana Stepančiča (Založba Miš, 2015), nagrajeni z večernico, nagrado za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. V igriv lutkovno-igrani preplet poveže več kratkih zgodb, prepredenih z nonsens humorjem, ter v prismuknjenih prigodah spremlja ježevca Helgeja in Nikozijo, ki raziskujeta svet, si zastavljata nenavadna vprašanja in se s pestro druščino prikupnih živali odpravljata v vsakovrstne pustolovščine: iščeta spomin, ki bi se ju močno držal za tačko, lovita sladolede, si za rojstni dan pošiljata telegrame in se zabavata ob norčavih dogodivščinah z bliskovitim mungom, ki vedno zamuja, z goriležem na motorinu, slonom, ki zna naslikati čisto vse, lenobnima lenivcema in drugimi. V tem razgibanem svetu, ki je včasih brez logike in smiseln le samemu sebi, medtem podlasec Svit vztrajno pometa črke in jih zbira.

Tina Pustovrh Puc: Vsako drevo sporoča svojo zgodbo

Razstava