-
5. 10. 2020
Biti Don Kihot
Lutkovna predstava za dva igralca, lutko in kup nenavadnih predmetov nadgrajuje motive Cervantesovega romana in vizualno poetiko češkega mojstra surrealistične filmske animacije Jana Švankmajerja z osebno izpovedjo današnjega ustvarjalca, razpetega med idealizmom in bojem za preživetje. Boj z mlini na veter je tako prenesen v kontekst konflikta med različnimi žanrskimi zvrstmi gledališča kot tudi med materialom (lutko) in animatorjem, tradicijo in postmodernizmom, med umetniškim idealizmom in pragmatičnostjo, umetnikom in družbo.
-
4. 10. 2020
To ni Gogoljev nos, a bi lahko bil ... s ščepcem Jacquesa Preverta
Gogolj je imel izjemen nos. Tako naj bi bil veličasten in gibljiv, da sta se konica njegovega nosu in spodnja ustnica lahko dotaknili, kot v poljubu. Zato ni naključje, da je zapisal veličastno zgodbo Nos, ki je himna temu organu. Prav poseben je tudi nos francoskega pesnika Jacquesa Préverta. Predstava, nadrealistična ekshibicija, polna nesmislov in referenc na pop kulturo, navdihnjena s kičasto evrovizijsko estetiko s pridihom Rusije v sedemdesetih letih, nos vtakne marsikam. Še posebej v smrad trenutne svetovne politike ...
-
4. 10. 2020
Zavrti tigra!
Gdč. Bazilika je tokrat ladijska strežnica, ki povabi gledalca, naj pokuka v zapuščen čezoceanski parnik. Gledalec dobi slušalke in skozi okenca gleda kratko lutkovno predstavo o vdovi lejdi Leni, introvertiranem raziskovalcu Rihardu B. in mladem dekletu Beti, ki živijo v brezčasju, upajoč na svetlo prihodnost. Po parniku pa se potika še en slepi potnik …
-
4. 10. 2020
Zavrti tigra!
Gdč. Bazilika je tokrat ladijska strežnica, ki povabi gledalca, naj pokuka v zapuščen čezoceanski parnik. Gledalec dobi slušalke in skozi okenca gleda kratko lutkovno predstavo o vdovi lejdi Leni, introvertiranem raziskovalcu Rihardu B. in mladem dekletu Beti, ki živijo v brezčasju, upajoč na svetlo prihodnost. Po parniku pa se potika še en slepi potnik …
-
3. 10. 2020
Čajka
Čajka (v ruščini 'galeb') je ostarela igralka, ki v zatonu svojega življenja igra svojo zadnjo vlogo Arkadine v Galebu Čehova. Čeprav jo zapušča spomin in se sprašuje o smiselnosti svojega obstoja, je trdno odločena, da bo predstavo odigrala do konca. Poskuša slediti dialogom predstave, a se izgublja v spominih na čase, ko je bila še slavna v vlogi mlade junakinje Nine. Prehaja med preteklostjo in prihodnostjo, med razočaranji in upanjem ter razmišlja o gledališču, tremi, strahu pred pozabo, bližajoči se upokojitvi, sencah preteklih ljubezni. Senzitivna, poetična filigranska zgodba za eno igralko in eno lutko z minimalnimi elementi (miza, stol, zavesa, nagačeni galeb) riše še večjo tragičnost njenega igralskega zatona in pred občinstvom razgalja ranljivost staranja in osamljenosti. Briljantna predstava, kjer se čas za trenutek ustavi.
-
3. 10. 2020
Rumena luna
Rumena luna, balada o Lejli in Leeju je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let.
-
2. 10. 2020
Novi Fosili
-
2. 10. 2020
Zatočišče
So danes še kje prostori, kjer bi se počutili varne, so še kje zatočišča? Uprizoritev preizprašuje naš odnos do zunanjega sveta danes. Ena od prizem je socialni fenomen hikikomori, to je prostovoljna družbena izolacija. Pojav izvira iz Japonske, a se širi tudi drugam; gre za strah človeka pred zunanjim svetom, zaradi katerega se umakne v zaprt prostor in prekine stike z zunanjostjo za dolga obdobja. Predstavo uokvirja vzdušje ekološke katastrofe, liki v predstavi nočejo zapustiti svojega zatočišča in se zanašajo na to, da bodo ušli zastrupitvi v zaprtem prostoru. Zunaj pa so preživelci – »izgubljeni otroci«, ki jih ogroža onesnaženo okolje. Kdo lahko ubeži temni prihodnosti in kako?
-
2. 10. 2020
Nananije umetnije
-
1. 10. 2020
Kava z nosilkami in knjižnica nosilk
Ponovno se vidimo 1.10.!