Brezmadežna/Immaculata

Marija Nataša Matjašec Rošker

Načrtovali smo, da bo novo sezono mariborske Drame otvorila uprizoritev, zasnovana po romanu Colma Tóibína Marijin testament (2012) v priredbi in režiji Tomaža Pandurja. Tomaž se je navdušil nad Tóibínom, enim najuglednejših sodobnih irskih pisateljev, ki je z romanom Marijin testament humaniziral Kristusovo mater in ji končno podelil lastni glas. Njegova Marija živi v izgnanstvu in obnavlja spomin na dogodke, ki so privedli do brutalne smrti njenega sina. Ne spominja se ga kot odrešitelja, pač pa kot občutljivega človeka; otroka, ki je živel v času velikih sprememb in pretresov med ljudmi, ki jim ne bi smel zaupati. Marijina legenda bo v uprizoritvi Brezmadežna / Immaculata, ki jo bo po Tomaževi gledališki viziji oblikovala Livija Pandur s sodelavci, prestavljena v intelektualno in emocionalno klimo našega časa. 

Če je oltar tam, kjer pokleknemo, je oltar zame gledališki oder. Prostor, kjer sem s Tomažem preživela vse svoje gledališko življenje, tesno prepleteno z njegovo intimno vizijo sveta, z njegovimi svetlimi in temnimi sanjami, ki jih je v ustvarjalnem zagonu strastno živel v udejanjanju svoje Poezije in Resnice. 
Brezmadežna je predstava, ki sva jo za mariborsko Dramo pred letom dni začela oblikovati v miselne pokrajine, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah, ki jih ne more nič zaceliti. Ob njegovem odhodu je moja rana tako globoka, da jo lahko prenese le gledališki oder. Brezmadežno posvečam Njemu, ki je trdil, da se vse, kar vstopi v prostor gledališča, spremeni. Tomažu. Moje tišine so tvoje tišine.

Livija Pandur