Človekova minljivost v nasprotju z njegovo vero v duhovno nesmrtnost

Srečanja ob humanistiki - mag. Marko Ogris.

Ljudje bolj ali manj sprejemamo biološko dejstvo postopnega usihanja naših telesno duševnih funkcij. Na drugi strani pa pogosto nezavedno predpostavljamo neko trajno duhovno entiteto (sebstvo, duša, atma, zavest, um, ipd.), ki naj bi kot nedejavno, neminljivo jedro mene samega in najbolj notranji izvor samozavedanja skozi vse življenje ostala istovetna sama s seboj.

Že Platon, podobno kot večina religij v zgodovini, je verjel, da je duša nesmrtna.

Zato se bomo na tokratnem srečanju vprašali, kako so poleg Platona človekovo vero v duhovno nesmrtnost opredelile različne filozofske in religiozne tradicije v zgodovini.