Predstavitev monografije: Fleischmannov rebrinec

Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat) je endemit, ki ga v naravnem okolju ne najdemo več. Je naša posebnost, še posebej prava dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. V botanični strokovni in znanstveni literaturi navajajo kot njegovo edino nahajališče prav ljubljanski Botanični vrt. Na griču Ljubljanskega gradu je novo, še neznano vrsto rebrinca našel v tridesetih letih devetnajstega stoletja vrtnar Andrej Fleischmann, ga prenesel v vrt in tam posadil. Po njem ga je imenoval Franc Hladnik. O rebrinčevem pojavljanju ni enotnega mnenja. Nekateri trdijo, da je morda nastal kot posledica dedne spremembe (mutacije) v Botaničnem vrtu, drugi pa, da je res rasel na Grajskem griču. Tako kot Blagajev volčin (Daphne blagayana Freyer) (Praprotnik 2003, 2004) je Fleischmannov rebrinec svojo pot v evropske univerze, muzeje in vrtove začel s herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata in vzbudil pozornost tedanje botanične strokovne javnosti (Praprotnik 1995). Fleischmannov rebrinec spada med slovenske endemične rastline. Uvrščamo ga med izumrle rastline, ker v naravi ne uspeva več. Ima celo svojo poštno znamko. V letu 2016 pa je bila tej znameniti rastlini na čast odprta učna pot Po poti Fleischmannovega rebrinca, ki povezuje Botanični vrt in Ljubljanski grad.

Veliko je o tej rastlini že znanega, marsikaj pa je bilo in je še vedno neznanega in je zavito v skrivnostnost. Novo monografijo Fleischmannov rebrinec, ki jo je s podporo Mestne občine Ljubljana izdal Botanični vrt Univerze v Ljubljani, bodo predstavili avtorji: dr. Nada Praprotnik, dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Ravnjak.

Za obisk predstavitve monografije priporočamo vožnjo s tirno vzpenjačo.