Idomenej

Prevajalca Jan Krmelj in Urška Brodar Režiser in oblikovalec uprizoritve Jan Krmelj Dramaturg Nejc Potočan Scenografka Karin Rajh Kostumografka Brina Vidic Oblikovalec svetlobe David Orešič Oblikovalca zvoka in avtorja glasbe Anuša Petr in Gašper Torkar Izdelovalka rekvizitov Nika Erjavec Gib Žigan Krajnčan Glasbeni sodelavec za zborske pesmi Matej Kastelic
Igrajo Lea Cok, Mario Dragojević, Urša Kavčič, Urban Kuntarič, Živa Selan, Eva Stražar, Dominik Vodopivec in Matej Zemljič
Mentorja Boris Ostan (dramska igra) in Janusz Kica (gledališka režija)

Idomenej, kralj Krete, med vračanjem iz Trojanske vojne zaide v vihar. Da bi preživel, obljubi žrtev, prvo bitje, ki ga bo srečal na obali – in to je njegov sin. Sina žrtvuje. In ga hkrati ne žrtvuje. Odpre se zareza, ki postane predstava.

Idomenej je spev. Spev skupnosti, zbora pripovedovalcev, ki hkrati opazujejo in živijo pripovedovano. Spev, ki je hkrati že premislek. Beseda, ki je že meso. Smrt, ljubezen, žrtvovanje, vraževerje, vojna. Vojna, otroci, tradicija.  Morda lahko način, kako je zgodba povedana, spremeni njen potek in pomen in perspektiva pripovedovalca vpliva na zgodbo. Nobena zgodba, nobena zgodovina ni fiksna, nobena resnica ni dokončna. So le zgodbe žrtev in zgodbe zmagovalcev; zgodbe o svobodi in zgodbe o ujetosti. In nekje nad ali pod ali znotraj vsega vprašanje, kako daleč se lahko spusti življenje, da je še vredno svojega imena.