Kresnice

Prizorišče Kresnic je mednarodno letališče, ki po eni strani simbolizira lahkotnost potovanja in svobodo gibanja, po drugi strani pa se iz varnostnih razlogov vzpostavlja kot strogo nadzorovano območje neštetih pravil in prepovedi. Ko se nad letališčem hipoma zaostrijo vremenske razmere in se promet na njem zaradi snežnega meteža popolnoma ustavi, se rutinski letališki vrvež umiri, tako uslužbenci kot potniki pa začnejo odkrivati svoje usode in med seboj navezovati odnose.

Hrvaške dramatičarke Tene Štivičić slovenskemu gledališkemu občinstvu ni treba posebej predstavljati, saj so bile pri nas doslej odmevno uprizorjene že tri njene drame, nazadnje 3 zime leta 2016 na velikem odru MGL. Gre za prodorno avtorico, ki živi in ustvarja v Londonu, s svojimi igrami pa dosega zavidljiv mednarodni uspeh. V svojih delih se pogosto ukvarja s tematiko migracij, tudi v Kresnicah.

Prizorišče Kresnic je mednarodno letališče, ki po eni strani simbolizira lahkotnost potovanja in svobodo gibanja, po drugi strani pa se iz varnostnih razlogov vzpostavlja kot strogo nadzorovano območje neštetih pravil in prepovedi. Ko se nad letališčem hipoma zaostrijo vremenske razmere in se promet na njem zaradi snežnega meteža popolnoma ustavi, se rutinski letališki vrvež umiri, tako uslužbenci kot potniki pa začnejo odkrivati svoje usode in med seboj navezovati odnose. Dejstvo, da se na letališču tokrat ne bodo zadržali le začasno, jim podeli dramski fokus in izostri njihove individualne poteze.

V igri nastopa več dramskih oseb, parov oziroma skupin: nekdanja ljubimca, uspešna pisateljica in propadli novinar, ki se nista videla 20 let, se zaradi zastoja na letališču povsem naključno znova srečata; zakonski par, ki ima resne težave z alkoholom, odhaja na abstinenčni dopust na idilični Barbados; starec, ki se je odpravil na nenapovedan obisk k sinu na Florido; mlada Rusinja, ki namerava na drugi strani Atlantika postati au pair … Zaradi zastoja se njihovi prvotni načrti vsaj do neke mere spremenijo, dejstvo, da so se srečali, pa tako ali drugače vpliva na njihovo nadaljnje življenje.

Melita Forstnerič Hajnšek v članku gledališkega lista

V Londonu živeča Tena Štivičić, ki je ena najbolj mednarodno prepoznavnih in priznanih mladih hrvaških dramatičark, je Kresnice napisala po ekskluzivnem naročilu zagrebškega gledališča ZKM. Praizvedba je bila 12. oktobra 2007 v režiji Janusza Kice. Tudi njen dramski prvenec Nemreš pobjeć od nedelje so uprizorili leta 1999 v ZKM, v sezoni 2002/2003 pa nato v MGL pod naslovom Spet ta nedelja! v režiji Mihe Goloba. Prva izvedba njene drame Fragile! je bila v Slovenskem mladinskem gledališču v režiji Matjaža Pograjca leta 2005, 3 zime v režiji Barbare Hieng Samobor pa v MGL leta 2016. Nesporno sodi med najbolj uprizarjane sodobne hrvaške avtorice na slovenskih odrih.

Prizorišče drame Kresnice je letališče. Izbrala si ga je kot nekakšne vice, idealni medprostor med tukaj in tam, med zdaj in prej, med svobodo prehajanja in totalno ujetostjo, odvisnostjo. Protagonisti so potniki, pa tudi osebje – od stevardes (ki z imenoma Anja in Lena nastopata tudi v drami Dvije/Dve) do varnostnika in natakarja, čistilk. Imamo zakonca, zdravljena alkoholika v srednjih letih, ki naj bi šla na Barbados, hrvaško (to je večkrat poudarjeno) pisateljico, avtoričin alter ego, ostarelega novinarja, vojnega dopisnika, mlado rusko oboistko, ki odhaja v ZDA za boljšim življenjem, hipohondra, gospoda, ki odhaja na obisk k sinu na Florido … Vsi ujeti v negotovosti, čakajoči na konec meteža, ki jim meša štrene.

Letališče je najbolj tipični globalni topos, kraj nenehnega kroženja in prehajanja, tranzicije. Vse je v njem svoboda in represija, medkulturna razmerja, trk svetov, vsi mogoči odnosi, vsa slojevitost sodobne družbe je razgaljena v številnih situacijah in človeških legah. Tak je priljubljeni biotop Tene Štivičić v vseh njenih delih.

Letališče je paradigmatski prostor sedanjosti, hitrega življenja, stalnih prihodov in odhodov, sestankov in razhajanj, načetega ravnovesja s samimi seboj in okoljem. Je metafora minljivosti.

Ujetost v letališkem terminalu zaradi vremenskih nevšečnosti (snega, seveda, na pohodu so globalne klimatske spremembe) je najboljši možni preizkus človeške potrpežljivosti, vzdržljivosti, psihofizične kondicije. Niso krivi teroristi, kar bi bilo običajneje, čeprav je v drami najti tudi pasuse, namenjene antiarabskim stališčem Zahoda.

V vseh svojih delih in tudi v tem spretno preigrava številne pereče teme sodobnosti. Avtorica tokrat ni šla globlje v psihološko slojevitost likov in odnosov kot denimo v dramah Fragile! ali 3 zimah. Izpostavila je nosilce in nosilke tipičnih značilnosti današnjosti in skoznje sestavila nekakšno širšo, globalno sliko sveta. Pisateljica sama svojo dramo označuje kot zgodbo o ujetnikih v prostorskem in časovnem vakuumu. Čeprav njihove zgodbe niso zelo dramatične, ampak v bistvu vsakdanje, vendarle v posameznih usodah in stikanju preteklosti s sedanjostjo prihaja do vznemirljivih zasukov, celo do osebnih dram. Hkrati pa čakajoči godotovsko hlepijo za neznanim, neuresničljivim. Kot v največji uspešnici Tene Štivičić 3 zime so tudi Kresnice strukturirane v štirinajst prizorov v tradicionalni dramski formi.

Petra Pogorevc v članku gledališkega lista

Pomemben mejnik med študijem uprizoritve je bilo za nas spoznanje, kako zelo so se razmere v svetu zaostrile od leta 2007, ko je Tena Štivičić napisala Kresnice po naročilu zagrebškega gledališča ZKM, kjer jih je prvi režiral Janusz Kica. V luči množičnih migracij ljudi, ki bežijo pred vojnami ali posledicami klimatskih sprememb ali preprosto pred človeka nedostojnim življenjem, da bi na pragu obljubljene Evrope naleteli na vse hladnejši sprejem in vse višje zidove, če niso že prej na poti tragično umrli; v luči naraščajoče nestrpnosti in vztrajnega vzpona fašizma, ki tudi v naši bližnji okolici vse glasneje poziva k sovraštvu, izključevanju in obračunavanju, se je nam pokazalo, da je Kresnice treba prebrati v današnjem kontekstu. Prelahko bi bilo pogledati stran.

O režiserki

Nina Rajić Kranjac se je leta 1991 rodila v Beogradu, osnovno in srednjo šolo je obiskovala v Mariboru. Poleg zaključenega programa mednarodne diplome na Drugi gimnaziji Maribor je uspešno zaključila tudi Konservatorij za glasbo in balet Maribor (smer solo petje). Na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, smer gledališka in radijska režija, se je vpisala leta 2010; njena mentorja sta bila izr. prof. Tomi Janežič in red. prof. Janez Hočevar.

Med študijema je prejela več nagrad. Predstava z naslovom Tri sestre (A. P. Čehova) je leta 2012 prejela študentsko nagrado za najboljšo produkcijo v celoti. V prihodnjih letih predstava 1981 (S. Semenič) prejme prvo nagrado za najboljšo produkcijo na Mednarodnem festivalu dramskih umetnosti v Zagrebu in Šeligovo nagrado za najboljšo slovensko uprizoritev na Tednu slovenske drame. Za režijo iste predstave (ter režijo igralskega avtorskega projekta ZDAJ letim! po motivih B. Brechta) je leta 2014 prejela akademijsko Prešernovo nagrado za režijo ter z uprizoritvijo nase opozorila umetniško vodstvo Gledališča Glej. Le-to ji je ponudilo rezidentsko mesto v letu 2015, kjer je režirala Zborovanje ptic (J. C. Carrièra in P. Brooka), priredbo sufijske pesnitve Farida ud-Din Attarja iz 12. stoletja. Predstava je bila uvrščena na tekmovalni program 56. mednarodnega gledališkega festivala MESS v Sarajevu in osvojila dve nagradi: Nina Rajić Kranjac jo je dobila kot najboljša mlada režiserka, igralska ekipa pa za kolektivno igro. Leta 2016 pa je za režijo iste predstave prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Leta 2017 je magistrirala iz gledališke režije pod mentorskim vodstvom izr. prof. Tomija Janežiča, s katerim je kot asistentka režije kasneje sodelovala pri predstavah Človek (2015), BDT, Sankt Peterburg ter Doppler (2016) in Kralj Ubu (2018), Trøndelag Teater, Trondheim. Njen institucionalni prvenec je bila predstava Svetovalec (Mileta Koruna) v našem gledališču leta 2016, v letu 2017 je režirala predstavo Idioti v SMG (po motivih Larsa von Trierja), leta 2018 pa je na oder PGK postavila predstavo Naš razred (T. Słobodzianeka).

V uprizoritvi smo uporabili nekaj krajših besedil, ki so jih v času študijskega procesa napisali igralke in igralci.
Izbor glasbe je opravila Nina Rajić Kranjac.